Znanstveniki v mikorvalovki premog pretvorili v grafit za litij-ionske baterije
Znanstvenikom je uspelo surovi premogov prah pretvoriti v grafit, ki je uporaben v litij-ionskih baterijah. Proces je možno izvesti prek mikrovalovne obdelave.
Odpri galerijo
V reviji Nano-Structures & Nano-Objects so bili objavljeni rezultati študije Pretvorba surovega premoga v prahu v polikristalni nano-grafit s pomočjo mikrovalovne obdelave. V sklopu študije je bilo ugotovljeno, da je možno izvesti pretvorbo surovega premogovega prahu v nano-grafit, ki se ga uporablja pri izdelavi litij-ionskih baterij.
Kot poroča spletni portal Mining, so sicer nekatere pretekle raziskave pokazale, da je mogoče mikrovalove uporabiti za zmanjšanje vsebnosti vlage v premogu in za odstranjevanje žvepla in nekaterih drugih materialov. Zadnja študija pa je pokazala, da je potrebno zgolj mletje surovega premoga v prah.
Chris Masi, eden izmed avtorjev raziskave, je dejal, da je mikrovalovno sevanje na bakreni foliji povzročilo iskre, zaradi česar je le v nekaj sekundah temperatura narasla na več kot 980 stopinj Celzija.
Avtorji navedene raziskave so zaključili, da je za uspešno izveden postopek pretvorbe ključna prisotnost naslednjih dejavnikov: visoka temperatura, zmanjšanje vplivov iz okolja, katalizator in mikrovalovno sevanje. Visoka temperatura, bakrena folija in dodajanje plinov so ključni dejavniki, če želimo pretvoriti premogov prah v polikristalni grafit.
Znanstveniki so v sklopu študije, ki je bila opravljena na Massachusetts Institute of Technology, povedali, da bi načrtovanje navedenega procesa razogličenja lahko omogočilo učinkovitejši in hitrejši prehod na elektromagnetni sistem brez ogljika.
Patrick Brown, raziskovalec, ki deluje na navedenem inštitutu, je dejal, da bi bilo z vidika stroškov bolj smiselno delati na povezavah in zmogljivostih prenosnega omrežja, kot pa se pretirano ukvarjati z gradnjo zelene energije in njenim skladiščenjem. Nova tehnologija pretvorbe premogovega prahu v grafit bi lahko z majhnimi vložki prinesla velike koristi.
Kot poroča spletni portal Mining, so sicer nekatere pretekle raziskave pokazale, da je mogoče mikrovalove uporabiti za zmanjšanje vsebnosti vlage v premogu in za odstranjevanje žvepla in nekaterih drugih materialov. Zadnja študija pa je pokazala, da je potrebno zgolj mletje surovega premoga v prah.
V sklopu študije so znanstveniki položili premogov prah na bakreno folijo. Tega so nato skupaj z arganom in vodikom postavili v stekleno posodo, ki so jo postavili v mikrovalovno pečico.
Chris Masi, eden izmed avtorjev raziskave, je dejal, da je mikrovalovno sevanje na bakreni foliji povzročilo iskre, zaradi česar je le v nekaj sekundah temperatura narasla na več kot 980 stopinj Celzija.
Avtorji navedene raziskave so zaključili, da je za uspešno izveden postopek pretvorbe ključna prisotnost naslednjih dejavnikov: visoka temperatura, zmanjšanje vplivov iz okolja, katalizator in mikrovalovno sevanje. Visoka temperatura, bakrena folija in dodajanje plinov so ključni dejavniki, če želimo pretvoriti premogov prah v polikristalni grafit.
PREBERITE TUDI:
Znanstveniki so v sklopu študije, ki je bila opravljena na Massachusetts Institute of Technology, povedali, da bi načrtovanje navedenega procesa razogličenja lahko omogočilo učinkovitejši in hitrejši prehod na elektromagnetni sistem brez ogljika.
Patrick Brown, raziskovalec, ki deluje na navedenem inštitutu, je dejal, da bi bilo z vidika stroškov bolj smiselno delati na povezavah in zmogljivostih prenosnega omrežja, kot pa se pretirano ukvarjati z gradnjo zelene energije in njenim skladiščenjem. Nova tehnologija pretvorbe premogovega prahu v grafit bi lahko z majhnimi vložki prinesla velike koristi.
Več iz rubrike
Prihodnost z evropskim pečatom: vodilni projekti, ki krepijo Slovenijo
Med pomembnimi projekti, ki so bili financirani tudi iz evropskih skladov, je prenova železniškega vozlišča in postaje Pragersko.
Davki zmanjšali dobiček Unicredita v Sloveniji
Dobiček italijanske bančne skupine se je v prvih treh mesecih povečal za četrtino.