Domov Trendi 14. Januar 2019.

Zahteven gost v Slovenijo (še) ne zaide

slovenija narava
© Unsplash
Za spletne uporabnike Slovenija še ne predstavlja destinacije s ponudbo za zahtevnega gosta, a se prvi zametki butičnosti vseeno kažejo.

Slovenska turistična organizacija (STO) je analizirala komunikacijo spletnih uporabnikov iz izbranih tujih držav. Mnenja kažejo, da Slovenija med tujci ne velja za destinacijo s ponudbo za zahtevnega gosta ali destinacijo, kjer so gosti pripravljeni plačati več. Prav tako ne izstopa kot destinacija z edinstvenimi nastanitvami in doživetji.

 

Analiza komunikacije spletnih uporabnikov je bila opravljena z namenom pridobiti vpogled v organsko komunikacijo o Sloveniji in na osnovi tega posredno dobiti predloge za repozicioniranje Slovenije kot turistične destinacije, pojasnjujejo na STO.

 

Organizacija je analizirala spletna mnenja, vprašanja in povpraševanja popotnikov in turistov na ciljnih trgih Slovenije: v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Združenem kraljestvu, Franciji, Švici in v državah Beneluksa.

»Na osnovi zadnjih raziskav ugotavljamo, da je Slovenija percipirana kot destinacija, drugačna od množičnega turizma, ne pa tudi kot destinacija s ponudbo za zahtevnega gosta ali destinacija, kjer so gosti pripravljeni plačati več, niti kot destinacija z edinstvenimi nastanitvami in doživetji, kar predstavlja največji izziv slovenskega turizma,« so zapisali na STO.

Prvi zametki butičnosti se (že) kažejo

Analiza kaže, da se kot butični med spletnimi uporabniki redno omenjajo Pariz, Benetke, Italija, Grčija ter daljni otoki in države. Slovenija je na drugi strani kot butična destinacija omenjena le v uredniških oziroma strokovnih člankih, medtem ko uporabniki v zvezi z njo le redko izpostavljajo elemente butičnosti.

Med slednjimi so raziskovalci zaznali besede, kot so majhna, čarobna narava in skriti dragulj. Zametke percepcije edinstvenosti oz. butičnosti so našli tudi na področju kulinarike in glampinga, uporabniki pa so omenjali nekatere edinstvene slovenske znamenitosti, kot je Postojnska jama.

Na negativni strani pa so uporabniki Slovenijo opisovali kot neopazno, spregledano, nezanimivo, dokler je ne doživiš, ter neturistično. Izpostavljali so tudi mešanje različnih stilov in nekonsistentnost ponudbe.

Med pozitivnimi vtisi prevladuje ta o mirnosti in lepi naravi po dostopnih cenah. Med negativnimi pa turisti izpostavljajo prenatrpanost nekaterih destinacij ter turistično nerazvitost - denimo na področju infrastrukture, slabše muzejske ponudbe izven Ljubljane, številni turistični in gostinski lokali so zaprti, težave so s parkiranjem.

Najbolj prepoznaven je Bled

Najpogostejši ključni besedi, ki ju v zvezi z našo državo uporabljajo tujci, sta Bled in narava. Bled je s tem postal tudi najbolj izpostavljena slovenska destinacija med spletnimi uporabniki - pogosto je turistični biser celo enačen z državo ali pa njenemu imenu nadrejen, torej da turisti poznajo Bled, ne vedo pa, v kateri državi se nahaja.

Drugim v ogled obiskovalci najbolj priporočajo zahodni del Alpske makrodestinacije (Bled s sotesko Vintgar, Bohinj, ki je opisan kot bolj avtentičen, Dolina Soče s krajema Bovec in Kobarid), Postojnsko jamo, Ljubljano in Piran. Razočarajo pa jih Portorož, Celje, Škofja Loka in Maribor.

Hrana je po oceni obiskovalcev zadovoljiva s posameznimi presežki, pri nastanitvah pa velja percepcija, da te niso razkošne. Najbolje so ocenjene aktivnosti v naravi, pri čemer pa prav tako manjka presežkov. Kot bolj posebna doživetja se omenja canyoning, obisk vinogradov, v posameznih primerih obisk jam, jadralno padalstvo ter tečaji kuhanja in prehranske turistične ture.

»Slovenija bi morala bolje izpostavljati svoje edinstvene produkte, ki jih druge destinacije nimajo, jim dodati elemente ekskluzivnosti in trajnostnega turizma ter jih povezati v zgodbo,« na podlagi analize ugotavljajo v STO.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.