Domov Trendi 20. September 2017.

Uspešne Slovenke: "Ženske dojemamo posel drugače"

ženska služba delo pisarna
© Pixabay
Prestižna francoska znamka šampanjca Veuve Clicquot že petinštirideset let podeljuje Business Woman Award, nagrado za uspešne poslovne ženske po svetu. Letos je med nominirankami tudi pet Slovenk.

Direktorica in dekanka Poslovne šole Bled ter predsednica Mednarodnega združenja za razvoj menedžmenta Danica Purg, ki bo sodelovala pri izboru nominirank, je naklonjena pobudi, da začenjajo tovrstne nagrade podeljevati tudi pri nas, saj s tem spodbujajo odličnost mladih Slovenk na različnih področjih – pri vseh poklicih je namreč doseganje odličnosti zelo zahtevno delo. »V zadnjih letih sem opazila, da vedno več uglednih podjetij podeljuje nagrade ženskam, predvsem potencialnim voditeljicam. Te nagrade je treba jemati zelo resno, saj zahtevajo veliko dokazov o odličnosti in perspektivnosti kandidatk. Ženske dojemajo poslovni svet malce drugače kot moški, imajo namreč več socialnega čuta za sodelavce,« pravi Purgova.

Z njo se strinja drugi žirant Aleksander Zalaznik, generalni direktor Danfossa Trata in predsednik združenja Manager. »Želim si, da bi se čim več žensk opogumilo za vodstvene položaje v družbi oziroma za podjetništvo. V Sloveniji je delež žensk na vodilnih položajih okrog 20-odstoten, kar je nadpovprečno v primerjavi z drugimi evropskimi državami, a po mojem mnenju bi ga morali še povečati.«

Pri izboru nagrajenk bo sodelovala impozantna žirija, ki jo sestavlja pet uveljavljenih posameznikov iz sveta menedžmenta. Predsedovala ji bo Ajša Vodnik, izvršna direktorica AmCham Slovenija, z njo pa bodo sodelovali Metka Kejžar, vodja marketinga in odnosov z javnostmi v družbi Autocommerce ter predstavnica znamke Mercedes-Benz v Sloveniji, Jadranko Smokrović, direktor za osrednjo in južno Evropo pri podjetju Moët Hennessy, ter že omenjena Aleksander Zalaznik in Danica Purg.


Ana Lukner, ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdica in izvršna direktorica ABC pospeševalnika v Silicijevi dolini

ana lukner | Author: dean dubokovič dean dubokovič

Kakšen je vaš vsakdanjik?

Moj delovni dan se začne zelo zgodaj. Ob kavi ali limonadi prebiram e-pošto, ki je je ob šestih zjutraj zaradi deveturne razlike že zelo veliko. Okoli osme se dobimo z ekipo, vsak dan imamo sestanek, ki traja največ pol ure. Včasih imamo popoldne še sestanek, namenjen možganskemu viharjenju. Nato imam sestanke na predstavništvu ABC pospeševalnika v San Joseju, sledijo pogovori s start-upi o njihovem delu, popoldne imam veliko sestankov, ponavadi v Palo Altu, Menlo Parku, San Franciscu ... Proti večeru pa se udeležujem poslovnih dogodkov, širim poznanstva, spoznavam investitorje, kar je moja glavna naloga. Pozno zvečer me čaka še ogromno klicev iz Slovenije.

Kako se počutite kot ženska v poslovnem svetu?

Osebno nimam niti ene slabe izkušnje, dejstvo pa je, da so ženske v Silicijevi dolini še vedno degradirane in imajo manjšo plačo, tudi tiste na najvišjih položajih so slabše plačane od moških kolegov. Poleg tega so v veliki manjšini, na kar 98 odstotkov sestankih sem edina ženska. Ko prideš v Silicon Valley, potrebuješ več časa, da se umestiš v prostor, ko pa se s svojim delom dokažeš, te začnejo spoštovati. Moram pa omeniti, da so se od poletja, ko je v javnost pricurljalo veliko seksističnega dogajanja v Silicijevi dolini, začele dogajati spremembe, čuti se, da bomo ženske v prihodnje končno odigrale zelo pomembno vlogo. Sama na sestanke ne hodim obremenjena s tem, da sem ženska, glede tega imam zelo visoko postavljene meje, verjamem vase in se cenim.

Kako se je začela vaša karierna pot?

Začetek moje kariere je bil bolj negativen. Kljub temu da sem bila že od mladih nog zelo pridna, delavna, da sem vedno verjela vase in bila prepričana v svoj uspeh, sem ob prvem samostojnem poslu doživela velik poraz. Ko zdaj gledam nazaj, sem zelo vesela za tovrstno izkušnjo, saj sem se iz nje mnogo naučila, predvsem pa sem še bolj začela verjeti vase in si začrtala novo vizijo, ki sem jo takrat počasi začela izpolnjevati. Vsaka stvar potrebuje svoj čas in vse se zgodi ob pravem času. Danes lahko rečem, da živim svojo vizijo in da je vse, kar počnem, popoln odsev mene kot človeka. Moje delo, pa naj bo to posel, ABC pospeševalnik, inspiracijska predavanja ali pa moj prosti čas, ki ga namenjam projektu Anine zvezdice – vse skupaj je moj način življenja in v tem neskončno uživam. Mnogo me še čaka, veliko je načrtov in vsega se zelo veselim. Zato tudi vedno pravim, da je to šele začetek.

Bi bil svet z več ženskami na vodilnih stolčkih boljši?

Definitivno. Ravno v ZDA ustanavljam International Women Leadership Club. Prepričana sem, da imamo ženske v svoji zavesti večji spekter emocionalnega, duhovnega in hkrati racionalnega. S tem ko v katerokoli zadevo vlijemo svojo srčno noto, ustvarimo drugačen vpogled oziroma osvetlimo drug zorni kot. Tudi v poslu so čustva in ženske jih znamo vplesti zelo elegantno. Nisem feministka, vendar brezpogojno verjamem, da na vodilnih položajih potrebujemo več žensk. Hkrati pa se morajo ženske znebiti občutka, da so kakorkoli deprimirane. Začeti morajo verjeti vase in v to, da jim lahko uspe uresničiti in živeti svoje sanje.


Zlata Zavašnik, ustanoviteljica Sensa, najmočnejše blagovne znamke moških oblačil v Sloveniji

zlata zavašnik | Author: Ana Gregorič Ana Gregorič

Zakaj si po vašem mnenju zaslužite nagrado?

V podjetju SENS sem direktorica, vodja programa, oblikovalka, opravljam marketinška dela. Marsikomu se to zdi nezdružljivo, ampak ravno to je od nekdaj bila moja prednost. Vse, kar sem naredila, sem finančno in idejno ustvarila sama. Naj navedem najpomembnejše: posel sem začela brez sredstev, ustvarila sem znamko, logotip, glavni produkt (moška obleka in znotraj te »klasične« niše ustvariti dinamiko), skozi različna obdobja že od leta 1994 uspešno krmarim podjetje v pravo smer in posledično sem ustvarila prepoznavno blagovno znamko v Sloveniji in na Hrvaškem. To so opazili na Elle Style awards in me lani tudi nominirali za najboljšo moško kolekcijo.

Kdo je vaš idol?

Na svoji poti sem sledila intuiciji, so pa zgodbe, ki so me navdihnile, na primer vizionarski Steve Jobs, ki je ostal zvest svojim visokim merilom za kakovost in dizajn ter obenem ustvarjal priložnosti na trgu.

S kakšnimi izzivi ste se srečevali na karierni poti?

Zelo zanimiv je bil začetek, ko sem morala najti način, kako povsem brez financ začeti posel. Pri hrvaškem proizvodnem podjetju mi je uspelo vzbuditi zanimanje za slovensko volneno blago. Z njimi sem se dogovorila, da šivanje oblek plačam z blagom. Domači proizvajalec tkanin, ki mi je zaupal, me je pravzaprav kreditiral oziroma čakal na plačilo več mesecev. Na ta način kompenzacije sem delala najmanj pet let in počasi, počasi prihajala do obratnih sredstev za financiranje proizvodnje.

Bi bil svet z več ženskami na vodilnih stolčkih boljši?

Seveda (smeh). Premoremo več čustvene in socialne komponente, sposobne smo preseči ego in povezovati več področij hkrati.


Jasna Triller, direktorica in lastnica podjetja IDentiks kartični sistemi, specializiranega za PVC-kartice

jasna triller | Author: osebni arhiv osebni arhiv

Kako bi opisali svoj poslovni model?

Prisegam na pogum, vztrajnost, trdo delo in požrtvovalnost. Hvaležna sem staršem, da so mi privzgojili takšne delovne navade. Vedno tudi razmišljam vnaprej, poskušam predvideti trende v poslu in jih prehiteti. Tipičen dan v našem podjetju se sicer začne z dobrim kapučinom in kratkim jutranjim kolegijem. Pregledamo načrte za tisti dan in kaj kdo od koga potrebuje. Običajno sledi še en kolegij, posvečen prodaji. Potem pa se začne vrtinec sestankov, klicev, elektronskih sporočil. Načrt za celoten teden sicer naredim že v nedeljo, da uskladim službeni in zasebni urnik. Tako je manj stresa zame in za druge. Lahko bi rekli, da je tako vsaj 60 odstotkov mojega časa načrtovanega, seveda pa se vedno zgodijo še nepredvidljive stvari in dobro je, da jim pustimo prostor. Navadno si naložim tudi dve ali tri strateške naloge na teden. Niso nujne, so pa pomembne. Verjamem, da me tak sistem žene k postavljenim ciljem in uspešnosti.

Zakaj si po vašem mnenju zaslužite nagrado?

Nominacije sem bila res vesela! Pomembno je, da se znamo ustaviti, sami sebe pohvaliti in biti ponosni nase. V čast mi je, da sem v odlični družbi še štirih dam, ki jih občudujem in vsaki prav tako privoščim nagrado. Ponosna sem, da je iz podjetja, ki sem ga začela sama na 26 kvadratnih metrih, nastalo to, kar je danes – prejemnik več certifikatov kakovosti, trikratni nagrajenec za družbeno odgovornost HORUS. Prva v Sloveniji sem prejela nagrado Georgea Haywarda, ki jo podeljuje evropsko združenje trgovskih agentov. In vse to mi je uspelo ob dveh nadobudnih otrocih.

Kdo je vaš idol?

Vsekakor Robin Sharma, saj mi pomaga krmariti med zasebnim in poslovnim življenjem. V navdih mi je njegov moto: When we give up on our dreams, we die while still alive. (Ko se odpovemo svojim sanjam, umremo, četudi še živimo.). Spoštujem tudi Madi Sharma, Elona Muska. V Sloveniji spoštujem veliko ljudi iz poslovnega sveta, ki so pogumni. Srečo imam, da so mi blizu in jih lahko kadarkoli pokličem za nasvet.

Imate kot ženska podjetnica kakšno neprijetno izkušnjo, ki vas je utrdila in se kasneje izkazala za dobro šolo?

Veliko pove že podatek, da sem začela kot mlada podjetnica v tehnični panogi, in to v času, ko so bile podjetnice redkost. Ni bilo mentorstev, podpore mladim, podjetniških mrež. Res je bilo nekaj neprijetnih dogodkov, vendar so me še bolj podžgali. Ko sem kandidirala na velikem razpisu za zdravstvene kartice, sem v procesu izbora kot edina ženska, pa še blond za povrh, vstopila v prostor in usule so se salve moškega (po)smeha. A takrat smo bili drugi od petih na razpisu. Zdaj lahko s ponosom povem, da je naše podjetje dobilo kar precej pomembnih razpisov in se pri tem kosa tudi z največjimi. Skozi leta sem se kot ženska na vodilnem položaju v nečem spremenila: ne poskušam se več prilagajati moškemu svetu. Ugotavljam, da je tandem moškega in ženske prihodnost sodobnega voditeljstva. Tudi midva z možem vodiva podjetje skupaj in ravno vsak s svojimi povsem različnimi kompetencami sva nepremagljiva.


Nika Zupanc, diplomirana industrijska oblikovalka, lastnica blagovne znamke in oblikovalskega studia 
z njenim imenom, ki oblikuje tudi za mednarodno uveljavljena podjetja

nika zupanc | Author: osebni arhiv osebni arhiv

Kako bi opisali svoj poslovni model?

Če odgovorim malce drzno: moj poslovni načrt je moja intuicija. Ko sem pred dvanajstimi leti s svojo prvo razstavo v Milanu, na sejmu Salone Satelitte, začela kariero, je bila pot do cilja, ki sem si ga postavila, še neprehojena, zato sem morala poiskati svoj način, brez možnosti, da bi se zares oprla na koga drugega ali črpala iz izkušenj. Mislim, da sem s svojim talentom, iskrenostjo in močjo našla in zapolnila prazen prostor v mednarodni oblikovalski stroki, to pa je v resnici glavni temelj naše poslovne rasti. Pri delu sodelujem z zelo različnimi ljudmi z različnih področij, zato pri meni ne obstaja en tipičen delovni dan, temveč najmanj trije. So dnevi, ko ustvarjam nove izdelke, takrat potrebujem predvsem veliko miru in prostora zase brez motenj, so dnevi, ko je na vrsti produkcija teh izdelkov, ko aktivno sodelujemo pri izdelavi v tovarnah in drugih obratih, potem pa so tu še dnevi, ko izdelke predstavljamo na sejmih, revijah in drugih družabnih dogodkih po vsem 
svetu, od Italije, Španije, Francije, 
do Japonske, Koreje.

Zakaj si po vašem mnenju zaslužite nagrado?

Na to vprašanje naj odgovori žirija. Ponosna sem na svoje delo in koncept. Za mano je izjemna pot, a še vedno se počutim, kot da me čaka še veliko izzivov. Sem polna zanosa in z vsakim novim projektom se naučim kaj novega, kar mi je vselej v velik užitek. Rezultati dela našega studia so precej oprijemljivi in jih je mogoče zaznati prav na vseh koncih sveta.

Se kot ženska v svetu biznisa počutite degradirano ali to prinaša več pozitivnih posledic?

Govoriti o takih razlikah med spoloma takole na hitro je nevarno. Ne čutim potrebe po poudarjanju, da sem ženska, in ne dovolim si misliti, da to zares igra vlogo pri mojem delu. Pomembno je predvsem, da človek dela kvalitetno in da njegovo delo pomeni prispevek k stroki, v kateri deluje.

Imate kakšno neprijetno izkušnjo, ki vas je utrdila in se kasneje izkazala za dobro šolo?

Slabih izkušenj nimam, predvsem zato, ker vsako oviro ali težavo vidim kot izkušnjo, iz katere se je mogoče kaj naučiti. Največji izziv si vedno sam sebi. Tako verjamem, da so neuspešni predvsem tisti, ki prezgodaj odnehajo. Pri delu, ki ga odlikujeta in za uspešnega okličeta šele vrhunska kvaliteta in inovativnost, si je najprej vedno treba ustvariti dobro ime, ki potem govori samo zase. Zato pa potrebuješ veliko potrpljenja, samofinanciranja, vztrajnosti in doslednosti, ki uspeh prinesejo šele na daljši rok. Ne gre za to, da ustvariš en dober kos, o dobrem delu morajo pričati prav vsi, ki pridejo na plano.


Urša Šefman Sojer, kreativna vodja in solastnica ljubljanske verige slaščičarn in kavarn Zvezda

urša šefman sojer | Author: osebni arhiv osebni arhiv

Kakšen je vaš tipičen delovni dan?

Poslovni model sloni na identiteti znamke Zvezda, v kateri smo opredelili, da ustvarjamo prostore za druženja sodobnih meščanov, prostor inovativnih sladkih dobrot, ki jih ustvarjamo iz najboljših sestavin z ljubeznijo ter spoštovanjem. Moj delovni dan traja skoraj ves dan, saj v svoji funkciji združujem tako kreativno ustvarjanje naših produktov, nadzor nad njihovo kvaliteto, hkrati pa moram kot direktorica skrbeti tudi za kadre in poslovanje. Vsako jutro odhitim v našo slaščičarsko delavnico, obiščem vseh pet naših lokacij, se dobivam na sestankih z dobavitelji in računovodstvom ter bedim nad promocijo naših izdelkov. Tako rekoč sem 24 ur na dan dosegljiva za vse svoje sodelavce, saj le vsi skupaj lahko ustvarjamo in uresničujemo poslanstvo Zvezde.

Zakaj si po vašem mnenju zaslužite nagrado?

Tega ne morem presojati, naj se odločajo tisti, ki bodo to nagrado podeljevali. Ponosna sem na vse naše izdelke ter na vse naše ambientalne lokacije. Ponosna sem na to, da sem ustvarila koncept Zvezde in z njim začela trend v slaščičarstvu v prestolnici in zunaj nje, ki temelji na visoki kakovosti produktov in samega procesa priprave, ki ohranja ročno izdelavo sladic. Včasih je bila v Ljubljani skorajda samo Zvezda, danes pa je ponudba večja in ljudje lahko izbirajo med ponudniki in se potem odločajo, ali se bodo vrnili v Zvezdo ali ne.

Kdo je vaš idol?

V ljudeh ne iščem idolov, ker ima vsak svojo pot, in ves čas se trudim slediti zgolj svoji. Se pa ves čas zgledujem po naravi in mislim, da bi bilo življenje lepše, če bi se lahko za hip ustavili in spoznali, kako lep zgled nam je lahko. Narava nam daje življenje, je nepokvarjena, vsestranska, kreativna in prijazna. Ne glede na to, kako jo človek izkorišča, bo vedno našla moč, da se nekako obnovi.

Kakšen je bil začetek vaše kariere?

Na pot Zvezde sem stopila brez izkušenj v gostinstvu in brez formalnega znanja iz slaščičarstva. Temu primerno je bila ta pot dokaj težka. Prvih pet let smo bili na robu preživetja, kar je bila zame izjemna preizkušnja in zelo dobra šola, saj sem v tem času spoznala vse faze gostinskega dela. Tako sem se skozi lastne izkušnje učila, kaj gostinstvo pomeni v praksi, in predvsem, kaj pomeni voditi slaščičarstvo z vidika smernic, standardov in tehnologij. Je pa bila moja ideja, vizija zelo jasna in mislim, da smo prav zaradi tega preživeli. Moč za premagovanje vseh ovir v prvih letih našega delovanja sem, poleg pozitivne energije, ki mi jo je dalo ustvarjanje, in energije svojih sodelavcev, našla tudi v vrednotah, ki jih le redko najdemo v poslovni literaturi – moč sem črpala v filozofiji, ki je bližje vzhodu kot zahodu, moč sem črpala v raziskovanju, raziskovanju sebe, svojih želja in svojih dejanj, posledic svojih dejanj in svojega odnosa do sveta. In to spoznanje je bila moja najboljša šola, ki mi jo je dala Zvezda.

 

 

Več o nagradi tu.

Komentarji 1 Poglejte vse
  • pak123 11:30 22.september 2017.

    Članek o poslovnih ženskah v slovenskem mediju brez omembe Plastike Skaza? Kaj se je pa zgodilo?

Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.