Domov Trendi 12. Oktober 2018.

Spirulina in probiotiki – so sploh koristni?

© Pixabay

Spirulina je sicer vrsta cianobakterije (še vedno znana kot modro-zelena alga, čeprav ni alga), ki so jo v prehrani uporabljali predvsem v Južni Ameriki. Danes spirulino gojijo v številnih državah po svetu, v obliki tablet in prahu pa je kot prehransko dopolnilo na voljo tudi na naših policah in je pogosta izbira med potrošniki.

Spirulina se oglašuje tudi kot primerna za vegane, saj naj bi bila bogat rastlinski vir vitamina B12. Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) je pred kratkim opozoril, da je takšno prepričanje žal napačno. »Večina vitamina B12 v algah je namreč shranjena v taki obliki, da ga človeško telo ne more uporabiti,« pojasnjujejo.

Potrošniki še vedno najpogosteje posegajo po multivitaminskih pripravkih. Športna prehranska dopolnila imajo na 60-milijardnem trgu prehranskih dopolnil šestinski delež.

Francoska Agencija za prehrano, zdravstveno ekologijo ter zdravje in varnost pri delu (Anses), na mnenje katere se NIJZ opira, je namreč proučevala poročila o neželenih učinkih, ki bi lahko bili povezani z uporabo prehranskih dopolnil, ki vsebujejo spirulino. Ocenila je tudi, da bi z zaužitjem pet gramov spiruline na dan, kolikor je priporočajo nekateri proizvajalci prehranskih dopolnil, vnesli od 7 do 8,5 miligrama barvila betakarotena, kar lahko že presega največji še varni dnevni vnos (sedem miligramov) betakarotena iz prehranskih dopolnil. Izdelki, ki vsebujejo spirulino, so lahko onesnaženi s toksini, ki jih izločajo cianobakterije (cianotoksini), z drugimi bakterijami ali s strupenimi elementi v sledovih (svinec, živo srebro in arzen), so še opozorili na NIJZ.

Zmeda vlada tudi glede koristnosti probiotikov. Nedavna raziskava znanstvenega inštituta Weizmann v Izraelu je ugotovila, da uživanje tako imenovanih dobrih bakterij nima nikakršnega pozitivnega učinka na telo. Pri polovici sodelujočih v raziskavi se je zaužiti probiotik takoj izločil, pri drugi polovici sodelujočih so se bakterije v črevesju za kratek čas zadržale, a nato brez kakršnegakoli učinka zapustile telo. Farmacevtka dr. Darja Barlič - Maganja s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem pojasnjuje, da v zadnjih letih veliko raziskav povezuje črevesno mikrofloro z razvojem različnih nevroloških in psihiatričnih obolenj pri ljudeh. V primeru porušenja črevesne mikroflore, kar se pogosto zgodi po antibiotični terapiji, je prehrani treba dodajati probiotike. Izziv in vprašanje pa je, ali te bakterije pridejo do debelega črevesa, se tam razmnožujejo in opravljajo svojo funkcijo. Izraelska raziskava zdaj kaže, da se to ne zgodi. Obstajajo že prve študije, pojasnjuje dr. Darja Barlič - Maganja, pri katerih v debelo črevo prenesejo mikrofloro zdravega človeka in tako izboljšajo stanje v črevesu, kar naj bi vplivalo na celotno zdravstveno stanje.


PREBERITE ŠE:


Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.