Pred 50 leti je človek prvič stopil na Luno

Letos mineva 50 let, odkar je Američan Neil Armstrong, čigar ime je v svetu enako prepoznavno kot imena velikih skladateljev, vojskovodij, raziskovalcev in drugih velikih osebnosti iz zgodovine, kot prvi človek stopil na površje Lune.
Prav pristanek na Luni je dogodek, ki se je vtisnil v kolektivni spomin človeštva bolj kot skoraj vsi drugi. "To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo," je izjava, ki je nastala 21. julija 1969.



Astronavti ameriške vesoljske agencije Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins so v okviru misije Apollo 11 16. julija 1969 na raketi Saturn 5 poleteli v vesolje in se usmerili proti Luni. V njeno orbito so se utirili tri dni po vzletu, 20. julija 1969 (21. julija po srednjeevropskem času) pa sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na Zemljinem naravnem satelitu.

Šest ur in pol kasneje sta se ameriška astronavta v skafandrih odpravila na površje Lune. Po Luni sta se sprehajala dve uri in pol, nabrala vzorce prahu in kamenja, se fotografirala in zapičila ameriško zastavo, ki pa se je kasneje med poletom lunarnega modula podrla.

Odprava Apolla 11 se je na Zemljo vrnila 24. julija.

Po pristanku v Tihem oceanu so jih za tri tedne poslali v karanteno, 13. avgusta pa so se prvič pojavili v javnosti in bili nemudoma sprejeti kot narodni junaki.