Podpredsednica organizacije AmChams in Europe: Ajša Vodnik

Včasih nas stvari presenetijo in sodelovanja, o katerih menimo, da bodo le kratkotrajni postanki na naši poti, se izkažejo za dolgoročna partnerstva.
Fotografija: osebni arhiv
Odpri galerijo
osebni arhiv

Prav to se je zgodilo Ajši Vodnik. V želji, da bi svoje delo ponovno uglasila z lastnimi vrednotami, je zapustila medijski prostor ter se podala novim izzivom naproti in pridružila organizaciji AmCham Slovenija. Zdaj je tu že vrsto let, pred kratkim je bila izvoljena za podpredsednico organizacije AmChams in Europe, v katero je vključenih 44 ameriških gospodarskih zbornic iz 42 evropskih in evrazijskih držav. Svoboda, mir, solidarnost, medčloveški odnosi so teme, o katerih meni, da jih je treba izpostavljati. Kako se bo lotila nove funkcije, zakaj ženske kvote v poslovnem svetu ne delujejo, kakšni so poslovni modeli prihodnosti in kje v tej zgodbi je vloga voditelja. Raznolik pogovor, kot je raznolika Ajša: dinamična, iskriva, pozitivna.
Kaj vam pomeni izvolitev za podpredsednico organizacije AmChams in Europe?
Zame je to potrditev, da v Sloveniji delamo dobro, predvsem pa to, da moramo biti ambiciozni in odločni ter da vemo, da znamo Slovenci biti pomemben člen v svetu. Povezovalni člen. Da lahko pomagamo krojiti lepši svet, da lahko poudarjamo vrednote, ki so za nas v Sloveniji pomembne – optimizem, razumevanje, dialog –, in da lahko prenos tega, kar ustvarjamo v Sloveniji, naredimo tudi širše. Zame to pomeni, da lahko več tega vnesem v Evropo, v 42 držav, ki jih pokrivamo.
osebni arhiv
osebni arhiv

Vloga žensk v poslovnem svetu se spreminja, a vendar ne moremo mimo tega, da vodilne položaje v podjetjih zasedajo moški. Zakaj menite, da je tako, in kaj bi bilo treba narediti za spremembo situacije?
Zdi se mi, da ženske moramo biti ambiciozne in odločne ter se ne ukvarjati z razmišljanjem, kaj bi bilo treba narediti, temveč da kar naredimo. Greš, narediš in se ne ukvarjaš s tem, da bi moral biti povabljen.
V nekaterih državah je verjetno še vedno tak pogled. Sama sem proti kvotam, ker se mi zdi, da kot ženske nismo ogrožena vrsta, ampak smo enake v vseh pogledih. Stereotipno se mi zdi gledati na položaj ženske glede ne spol.
Zdi se mi, da ženske moramo biti ambiciozne in odločne ter se ne ukvarjati z razmišljanjem, kaj bi bilo treba narediti, temveč da kar naredimo. Greš, narediš in se ne ukvarjaš s tem, da bi moral biti povabljen. Ne bodo me, če se sama ne bom pojavila tam. Ukvarjanje s tem, katerega spola je kdo, se mi ne zdi tako pomembno kot to, koliko ambicij ima posameznik, koliko strasti, da se česa loti in naredi, koliko vizije, želje, da nekaj ustvari. Včasih ženske pozabimo, da smo lahko odlična sila, saj smo tudi za ta svet, ki je zelo konfuzen in kaotičen, zelo dobro opremljene. Tudi z vidika razvoja možganov imamo določene prednosti, ker imamo zgodovinsko gledano željo po dialogu. Če bi morala tipizirati način vodenja žensk, imajo te večjo željo po kompromisu in dialogu, moški morda delujejo bolj ciljno usmerjeno.
osebni arhiv
osebni arhiv

Ko že omenjate voditeljski slog: kako vodite svojo ekipo, ki jo sestavljajo le ženske?
(Nasmeh.) Poskušamo privabiti tudi kakšnega moškega. Je pa res, da ne gledam na svojo ekipo le kot na ožjo ekipo ljudi, ki smo v izvršnem timu AmCham Slovenija, ampak glede na to, da smo članska organizacija, obravnavam kot del ekipe tudi posameznike, ki so aktivni znotraj članstva. Teh ljudi je zelo veliko in jih zelo cenim, saj so pripravljeni svojo energijo, voljo, znanje vložiti v izboljšanje poslovnega ter življenjskega okolja v Sloveniji. Kako vodim? Verjetno imam sama o tem neko predstavo … 
Moja usmeritev je predvsem to, da si želim, da bi vzbujala najboljše v vseh ljudeh, in vedno sem presrečna, ko vidim, da se je nekdo osebnostno in profesionalno razvil. Prebrala sem odlično knjigo, ki lepo opisuje vlogo voditelja, s katero se strinjam: vloga vseh poslovnih voditeljev je biti kot varovalci pri plezanju. Moraš ravno prav dovoliti osebi, da pleza, ampak ga varovati tako, da ve, da ga boš ujel, če bo padel. V vlogi voditelja se ne smemo izogniti tej odgovornosti. Na odgovornost gledam kot na nekaj pozitivnega, ne kot na težo. To se mi zdi pomembno, saj je ena izmed mojih temeljnih vrednot svoboda. Ko imam občutek, da me nekaj omejuje, težko delujem.
Omenili ste, da se v kritičnih situacijah pokaže vaša odločnost. Je to tudi osebnostna lastnost, ki vam je najbolje pomagala na poslovni poti?
V resnici mi je pomagalo to, kar me je naučil oče. Da moraš imeti rad ljudi. In da sem znala preskočiti ovire. Ni vse tako super, da vsi samo spodbujajo in ploskajo … tudi moja pot v evropski vrh ni bila le polna spodbud in besed: 'Bravo, super, naredi to.' Seveda ne, ampak ko je tekme konec, si vedno želim, da bi ta bila poštena, kar včasih ni, ampak vseeno znam iti prek tega. Z leti sem tudi spoznala, da marsikdo v življenju deluje iz strahu ter da postane grob in neusmiljen prav zaradi tega. Zato brez zamer, glavo gor in greš naprej.
To je torej filozofija vašega očeta. Bi morda izpostavili svojo?
Bistvo mene je, da resnično poskušam prispevati k temu, da je svet lepši. Veliko mi pomenijo moji otroci. Moja filozofija je: spodbujaj vsakogar in sebe, da si vsak dan boljši. Ne boljši v smislu višjih rezultatov, ampak boljši človek. V lepših odnosih. Resnično me ženejo lepši, boljši odnosi, dialog, pogovor. To me osrečuje. V vlogi mentorice vidim, kako ljudje zažarijo, in to mi veliko pomeni. Ko pa vidim, kako zažarijo moji otroci, sem najbolj srečna.
Na svoji poti ste naredili velik preskok in se iz medijskega sveta podali v druge vode. Kako uresničujete svojo filozofijo v organizaciji AmCham?
Z leti sem tudi spoznala, da marsikdo v življenju deluje iz strahu ter da postane grob in neusmiljen prav zaradi tega. 
Televizija je bila zame zelo zanimiv medij, doživela sem ga v celoti; od mlajše dežurne do lastnice. Šla sem skozi vse faze. Všeč mi je bilo, a potem me je ta usmeritev, ki je žal pogosto prisotna v medijih, da ne iščejo dobrega v ljudeh, ampak dramo, začela motiti. To se mi zdi zelo omejujoče in je v nasprotju z mojimi vrednotami. Prepričana sem, da če delamo nekaj, kar ni skladno z njimi, tega več ne moremo početi. Nisem se več počutila svobodno. Me je pa bilo strah, da se bom dolgočasila. Ko živiš medijsko življenje, živiš nekajkratno hitrost običajnega posla. Ko so me povabili v AmCham Slovenija in sem se pridružila organizaciji, sem bila prepričana, da bom tu le kako leto. Rekla sem si: 'Okej, bom prišla, to postavila, ampak potem mi bo to dolgočasno.' Ko sem ugotovila, da je to platforma človeških povezav, novih človeških sinaps, me je to očaralo. Tu sem videla, koliko pozitive je v ljudeh in koliko so pripravljeni dati širši družbi, od projektov, ki jih delamo z vlado, Partnerstvo za spremembe, Vračamo družbi, kjer sem vedno znova navdušena nad tem, kaj posamezniki v podjetjih počnejo, da vračajo družbi, od okoljskega ozaveščanja do dobrodelnosti.
Poleg omenjenih projektov imate tudi platformo AmCham Young in program AmCham Young ProfessionalsTM. Kaj bi se drugi lahko naučili od novih milenijskih voditeljev?
Občutek imam, da je zanje zelo pomemben odtis, vpliv, ki ga bodo imeli s svojim delovanjem, s svojo dejavnostjo, na svet. Od njih se moramo naučiti, da če kot podjetje ne bomo postavili vrednot zelo visoko, jih ne bomo zanimali, saj se jim bomo zdeli dolgočasni in povzpetniški. Je pa njihova želja po instantnem zadovoljstvu včasih lahko težavna. Dejansko se stvari dogajajo na klik in so navajeni, da bo vse na klik. Želja in nato takoj uresničitev. To je drugačen svet od našega in se bomo morali prilagajati drug drugemu. Mi veliko govorimo o talentih. Spoznali smo, da je treba govoriti o talentih vseh generacij. Ne smemo se osredotočati le na mlade. To je po mojem izziv tudi za Slovenijo in kako to razumevanje povezati ... tudi zato, ker se v Sloveniji staramo. Če pogledamo Evropo, smo res stara celina, kjer bo na preizkušnji solidarnost. Razmerja se rušijo in tu bo nujen resen družbeni razmislek, da se mladi enostavno ne bodo uprli in rekli, tega se ne gremo več. Takšno razmišljanje lahko razumemo, saj oni ustvarjajo za svoje življenje in nimajo občutka, da morajo nekoga vzdrževati. Solidarnost je na pomembni preizkušnji in neki družbeni dogovor bo potreben.
Tudi obstoječi poslovni modeli se rušijo ali spreminjajo. Ali po vašem mnenju obstaja poslovni model prihodnosti in kje je tu Slovenija?
Kar se poslovnih modelov tiče, bo pomembno vprašanje tehnologije, da se bomo znali socialno in sociološko prilagoditi na to.
Kot AmCham Slovenija smo si za eno od najpomembnejših vrednot postavili optimizem. Pomembno je ohranjati mir in poiskati načine, ki bodo bolj povezani s trajnostjo. Pomembne teme se mi zdijo mir, trajnost in solidarnost. To so stvari, ki jih bomo morali renovirati. Seveda je tu še vprašanje koncepta (ne)delujoče demokracije.
Kar se poslovnih modelov tiče, bo pomembno vprašanje tehnologije, da se bomo znali socialno in sociološko prilagoditi na to. Pri uvajanju novih tehnologij se mi zdi pomembno, da bo svet v redu. Mogoče najboljša analogija je, ko ti v podjetju uvajaš nov IT-sistem, moraš imeti urejene procese, saj je drugače uvedba nove tehnologije lahko velik polom. Enako velja za svet. Če ob uvajanju nove tehnologije nimamo razčiščenih osnovnih procesov, lahko nastane katastrofa. Če pogledamo naprej … ali lahko zdaj izključimo internet? Ne, to je nemogoče. Tehnologija je lahko izjemno pomagalo za vse ob predpostavki, da bomo imeli urejene medčloveške odnose. Svoboda, mir, solidarnost, medčloveški odnosi. To so teme, ki jih je treba izpostavljati.
osebni arhiv
osebni arhiv

Ali nameravate te teme izpostavljati v okviru svoje nove funkcije?
To si zelo želim. Svoje imenovanje vidim kot priložnost za izpostavljanje tovrstnih tem. Ne delam si utvar, da lahko pridem s čarobno paličico in bodo vsi začeli govoriti o teh temah. Zavedam se tudi, da je tu veliko kulturnih razlik, saj pokrivamo vse, od Rusije na vzhodu, Irske na zahodu, Turčije na jugu. Opazila sem tudi tole: včasih si domišljamo, da imamo le mi v Sloveniji težave in se ne znamo pogovarjati …
… ampak je povsod isto. Le morda v drugačni obliki?
In razmerjih. Ali v različnem obsegu. V Sloveniji se zaradi majhnosti resnično dobro poznamo. Včasih mi Američani rečejo: 'Vi vsi ste nekoč bili sweethearts.' To je dejansko res, če že nisi bil z nekom sošolec, si pa morda bil njegov prijatelj, kar je lahko velika prednost. Imeti dostop do predsednika vlade, recimo, je v Nemčiji za slehernika skorajda nemogoče. V Sloveniji je dostop precej lažji, vendar si želim, da bi predsednika vlade naslavljali s pomembnimi temami in ne s partikularnimi interesi.
Za konec: kakšna je razlika med ameriškimi in slovenskimi voditelji?
V ZDA te vprašajo, koliko projektov ti ni uspelo realizirati. Rekel boš tri in ti bodo rekli: 'O, super, torej si se zdaj naučil,' in dobil boš novo priložnost.
AmCham Slovenija je povezan z ZDA v enem delu delovanja. Kot članska organizacija smo glas mednarodne skupnosti. Pri ameriških poslovnih voditeljih spoštujem vizionarstvo, usmerjenost v prihodnost in pristop, da boš zmogel (you can do it). Vse je možno, bodi brez strahov in imej zavedanje, da če ti nekaj ni uspelo in si delal etično, to ni nič tragičnega; ti bo uspelo naslednjič. Zavedajo se, da si zmagovalec, ko vstaneš, enkrat več, kot ko padeš. Ko se iz vsakega poraza nekaj naučiš in greš naprej ... to je v Ameriki bolj dopuščeno kot pri nas. Pri nas še vedno preveč obsojamo napake. Poglejmo samo zakon, ki še vedno velja, ki določa, da ne moreš biti na vodilnem položaju, če gre podjetje, ki si ga vodil ali nadzoroval, v stečaj. To je zgrešeno. Ne govorim o tem, kadar oseba to naredi namerno ali zlorabi svoj položaj. Takrat je to absolutno prav, ampak vsak posel ne more uspeti. Naša ideja, da bo vse uspelo in da bo vsako zagonsko podjetje uspelo, ni realna. Statistično gledano ne bo, tako pač je. Tako kot vsaka srečka na loteriji ni dobitna, tudi z vsakim poslom ne zadeneš. Ampak ne zato, ker si nekaj narobe naredil … morda ni bil pravi trenutek, razmere niso bile prave, ni bilo pravih ljudi ob tebi. Tu se mi zdi, da moramo to zavedanje še usvojiti in ne enačiti oseb, ki zlorabljajo položaj, z osebami, ki so poslovale etično, a jim ni uspelo. To je bistvena razlika. V ZDA te vprašajo, koliko projektov ti ni uspelo realizirati. Rekel boš tri in ti bodo rekli: 'O, super, torej si se zdaj naučil,' in dobil boš novo priložnost.
–––––––––––
Mira Milovanović, podjetniška mentorica
Business Wellness Leader
www.businesswellnessleader.com

Več iz rubrike