Domov Trendi 06. December 2018.

»Leta 2023 bova ti in jaz kupila električni avto«

mesto prihodnost inovacija avto cesta
© Borut Tavcar
"Energija se draži le za končne potrošnike, proizvodna cena pa izrazito pada," pove Španec Diego Pavia, s katerim smo se pogovarjali v Københavnu na Danskem ob robu InnoEnergyjevega dogodka The Business Booster.

Diego Pavía, Španec na čelu evropskega energetskega pospeševalnika InnoEnergy, govori in deluje izjemno hitro. Tudi mora, če želi obvladovati portfelj več kot dvesto zanimivih startupov, ki rastejo v ekosistemu InnoEnergyja. Po njegovih besedah je to plod tudi izjemno prilagodljive in agilne evropske energetske politike.»«

Ob pojasnjevanju premikov v evropski energetiki nam je zaupal še, kdaj si bo kupil električni avto in pojasnil, kako je dejstvo, da je poročen s Švedinjo, izkoristil za donosen posel. Z njim smo se pogovarjali v Københavnu na Danskem ob robu InnoEnergyjevega dogodka TBB (The Business Booster).

Pospeševalnik InnoEnergy, ki ga vodite, ima tri stebre: izobraževanje, inovacije in podjetništvo na področju trajnostne energetike; kateri je temeljni?

Naša dodana vrednost in velika prednost pred ostalimi podobnimi pospeševalniki ni v nobenem od teh treh stebrov, pač pa v povezavah med njimi. In te so temelj, zato treh stebrov ne moremo ločiti med seboj in reči – ta je pa tisti, na katerem zares gradimo. Brez enega od treh izgubimo našo prednost pred ostalimi. Recimo, da ste podjetnik s prebojno idejo in pridete v naš ekosistem; ta vam omogoči, da v polnosti razvijete svoje potenciale; pomaga vam pri kadrih, ki pridejo iz izobraževanja, pomaga vam pri razvoju in ima dostop do trgov ter vam lahko omogoči, da svoj izdelek, ko ga pripeljete do prave stopnje, preizkusite v živo v energetskem sektorju in ga hitro pripeljete do uporabe v realnem svetu.

 | Author: Innoenergy Innoenergy

Se ob taki platformi lahko pohvalite že z zares velikimi dosežki?

Dobra zasnovanost sistema se kaže že v tem, da inovacijam skrajšamo pot do trga in da prek našega ekosistema več inovacij preživi do te zadnje stopnje kot na drugih poteh – na primer preko poslovnih angelov ali skladov tveganega kapitala. Delovanje modela smo torej že dokazali. Imamo pa tudi že zelo konkretne rezultate. V našem portfelju imamo že tri »samoroge«, torej podjetja, ki bodo do leta 2025 presegla tržno kapitalizacijo milijarde evrov.

To ste izrekli zelo samozavestno – katera tri podjetja pa so to?

Tega vam pa seveda ne morem izdati (smeh).

Kako daleč na svoji poti pa so že, če tako zelo verjamete v njihovo vrednost leta 2025?

Vsi trije so že daleč na svoji poti; dva sta že povsem na trgu, inovacije so že v komercialni rabi, tretji pa se temu približuje, v komercialni uporabi bo leta 2020. In ta tretji bo naredil največji bum, ko bo prišel v uporabo.

ura čas | Author: Shutterstock Shutterstock

Velike besede. Bodo torej inovacije, ki se rodijo v vašem ekosistemu, spremenile poslovne modele v energetiki?

O tem sem prepričan. Z našimi inovacijami si prizadevamo za tri cilje: prvi je znižana cena pridobivanja energije, drugi znižanje toplogrednih izpustov v procesu, ter tretji – izboljšanje operativnosti sistema. Prav tu se namreč skrivajo priložnosti za preboj; ne v tekmovanju, kdo bo naredil najboljšo vetrnico ali solarno celico, pač pa, kako bomo preoblikovali sistem, da bo postal bolj učinkovit in bo precej bolje zadovoljeval potrebe potrošnikov; tu bo možen izjemen napredek.

Lahko mali start-upi sploh dosežejo velik skok naprej, mar ni prav energetika tista, v kateri igro povsem vodijo veliki?

Drži, da je energetika sektor, v katerem podjetja potrebujejo izjemno veliko kapitala – investicije v osnovna sredstva so astronomske; zato so stara gigantska podjetja povsem vodila igro in se tudi danes le počasi premikajo. A poslovno okolje se spreminja – tudi v energetiki se prebijajo manjše rešitve, ki so z novimi tehnologijami enako učinkovite, posebej v segmentih B2C (prodaja končnim potrošnikom) in B2M (prodaja lokalnim oblastem) – na tem področju so mali startupi celo bolje pozicionirani od velikanov.

Pravite, da se energetski velikani premikajo le počasi. Pa sploh se? Zdi se, da je njihovo ukvarjanje z okolju prijaznimi rešitvami zgolj predstava za javnost, krinka, za katero pa vse teče po starem.

Vsako leto samo v Evropi umre 400.000 ljudi zaradi smoga in slabega zraka.

Začela so se resno premikati, ker opažajo, da nove tehnologije niso več le lepo zveneče besede, pač pa stroškovno konkurenčne rešitve in tudi podjetja, kot so Exxon, BP, Total … se zavedajo, da prihodnost ni v nafti in plinu, zato vlagajo ogromne zneske (kar si lahko privoščijo) v iskanju novih poslovnih modelov in novih priložnosti v energetiki – skušajo se specializirati za različne nove vire energije. Da se ne premikajo, torej ni resnična trditev. Drži pa, da to počnejo s hitrostjo, kakršno si lahko privoščijo – v kapitalsko izjemno zahtevni panogi je potrebno preračunati, kako izvesti premike, da se splačajo. Če jih naredijo prehitro, pridemo do problema odvečnih oziroma nasedlih sredstev; če sredstva, ki so zahtevala ogromne investicije in so še uporabna, pri novih modelih ne pridejo več v poštev, potem to pomeni enormen odpis za podjetje, česar pa si ne želijo. Ne le, da bi bilo to zanje škodljivo, s takšnim ravnanjem bi se tudi izpostavili tekmecem – takšna sprememba v bilancah bi jih lahko naredila ranljive za prevzeme.

Je Evropa na tem področju v drugačnem položaju kot ostali svet?

Da. Smo pionirji na tem področju, imamo pobudo za premik k čistejši energiji. Pri tem smo pred ostalim svetom in čuti se spodbuda politike, kajti sveženj ukrepov pod imenom Čista energija za vse Evropejce je bil s konsenzom med Svetom Evrope, Evropskim parlamentom in evropsko komisijo sprejet izjemno hitro in predstavlja okvir delovanja za prihodnjih petnajst let. Da smo pred ostalimi, kažejo tudi obiski, ki jih dobivamo iz Amerike in Azije – mnogi prihajajo v Evropo spoznavat, kako se mi lotevamo energetskih trgov, ker kot pravijo, je takšno potovanje zanje kot časovni stroj – danes se lahko učijo, kaj bodo morali v prihodnje uvesti v svoje domače poslovanje.

Bi torej rekli, da je več inovacij na področju energetike v Evropi kot v ZDA?

Regulatorni okvir, ki omogoča inovacije, je v Evropi zagotovo precej boljši, zato si tudi upam reči, da smo v segmentu B2B, torej med podjetji, z inovacijami pred ZDA. Drži pa, da so v ZDA morda hitrejši in spretnejši v segmentu B2C, torej na relaciji s končnimi kupci.

Zakaj?

sončna elektrarna solarna energija | Author: Shutterstock Shutterstock

Ker je na tem področju vse odvisno od podatkov. Več kot imate podatkov o potrošnikih in njihovih navadah, potrebah, načinih uporabe energije, lažje jim prodate svoj produkt. In tu so ZDA pred vsemi – ne na področju energetike, pač pa na področju podatkov.

Ko smo pri energiji, ne moremo mimo električnih vozil, ki naj bi bila že dolgo tik za ovinkom. Kdaj bodo zares prevladovala na cestah?

Trenutek, ko se bo tehtnica prevesila na stran električnih vozil, bo prišel leta 2023. Kapitalska zahtevnost proizvodnje električnih vozil se znižuje in do takrat se bo ta že izenačila s proizvodnjo trenutno klasičnih vozil. Takrat bova tudi jaz in vi kupila električno vozilo.

Zakaj se za potrošnike energija še vedno draži? Je razlog v tako visoki rasti potreb?

Energija se draži le za končne potrošnike, proizvodna cena pa izrazito pada, še posebej pri nekaterih novejših tehnologijah. Končna cena torej raste iz dveh razlogov – eno so stroški omrežja, drugo pa davki, ki jih države vežejo na energijo.

Bodo stroški omrežij še naraščali?

V našem portfelju imamo že tri samoroge, torej podjetja, ki bodo do leta 2025 presegla tržno kapitalizacijo milijardo evrov.

Omrežja se bodo morala v bližnji prihodnosti močno spremeniti, zato bodo gotovo potrebna dodatna vlaganja. Z decentralizacijo, ki prihaja, potrebujete namreč precej 'pametnejše' omrežje. Prej je vsa električna energija tekla od ene ogromne elektrarne med tisoče in tisoče uporabnikov, zdaj pa nastaja povsem nov razred potrošnikov, ki hkrati tudi pridobivajo elektriko, pa naj bo to s sončnimi celicami na strehi ali pa z drugimi načini. In omrežje mora biti vedno bolj zmogljivo pri usklajevanju tega. Iz enosmernega se spreminja v dvosmerno in namesto redkih vstopnih točk energije mora usklajevati stotine, tisoče, milijone vstopnih točk. A to je nujno, če hočemo omogočiti prehod na nov način oskrbe z energijo. Pri tem nas čaka tudi nekaj izzivov; kibernetska varnost pri takšnem sistemu bo neprimerno bolj zahtevna, kot je bila nekdaj. Ob tem bo na prizorišče stopila tudi večja uporaba umetne inteligence. Še za časa našega življenja bodo omrežja in porabniki opremljeni z nešteto senzorji, ki bodo merili vse mogoče. In umetna inteligenca bo v ogromnih količina podatkov iskala vzorce ter ves čas izboljševala učinkovitost upravljanja omrežja.

Smo v Københavnu, na Danskem. Je ta država pravi zgled s svojo rabo čiste energije?

Zagotovo, vse nordijske države so zgled. Na Švedskem in Norveškem imajo veliko vode, zato že od nekdaj lahko pridobivajo veliko energije iz obnovljivih virov. Švedska je na tem področju povsem brezogljična družba, ker energijo pridobivajo v jedrskih elektrarnah in hidroelektrarnah. Pri pridobivanju energije torej ne ustvarjajo nikakršnih izpustov ogljikovega dioksida (pri distribuciji in ogrevanju je seveda drugače). A ne le zaradi okoljskih pogojev, tudi zaradi ukrepov so nordijske države lahko zgled, ki ga je smiselno analizirati in ugotoviti, kaj lahko druge države od njih preslikajo v svoja gospodarstva.

kolo | Author: Shutterstock Shutterstock

Prav na nasprotni strani čiste energije je premog. Nobelovec dr. Daniel Kammen mi je v pogovoru dejal, da je trenutna krilatica 'čisti premog' po njegovem mnenju oksimoron in da se mora premog preprosto posloviti. Kako vi to vidite?

Trenutek, ko se bo tehtnica prevesila na stran električnih vozil, bo prišel leta 2023.

Vsekakor bo delež premoga upadel. Če danes znaša 40 odstotkov, bo leta 2050 morda še deset, a ta vmesna faza je pač tranzicija, zato očiščevanje tehnologij za uporabo premoga sam vidim preprosto kot pragmatično poslovanje. Državam, ki so močno odvisne od premoga, pomaga, da zagotavljajo svojim prebivalcem zrak, ki ga lahko dihajo. Čeprav moramo premog izločiti, z danes na jutri ne bo izginil. Vsako leto samo v Evropi umre 400.000 ljudi zaradi smoga in slabe kvalitete zraka. Pomislite – 400.000! Zato sam tehnologijam za bolj čisto uporabo premoga ne bi ničesar očital – gre preprosto za pragmatizem.

Kakšno so vaši cilji za prihodnost družbe InnoEnergy, ki jo vodite?

Želim si, da postanemo eno in edino postajališče za vse inovatorje s področja energetike do leta 2025. Ne glede na to, kateri segment, kaj je končni cilj – vsak energetski startup bi našel svoje mesto v našem ekosistemu.

Povsem ste posvečeni energetiki, a v življenju ste ustanovili že sedem podjetij. Vsa s področja energetike?

Ne, nikakor. Poslovno uspešnost iščem tako, da proučujem naklone, kot temu rečem sam. Naklon med stanjem v eni državi v primerjavi z drugo na določenem področju. In če je ta razlika velika, če je naklon izrazit, potem je to jasna poslovna priložnost. Povem vam primer. Sam sem Španec, moja žena pa je Švedinja – opazil sem, da je na Švedskem špansko vino cenjeno kot suho zlato. In tako sem ustanovil eno od podjetij – ne da bi prodajal steklenice španskega vina na Švedskem, pač pa sem Švedom ponudil deleže v španskih vinogradih; tako si lahko sami pridelajo svoje špansko vino. In posel je tu. Zaradi naklona. In takšnih naklonov je nešteto; ni potrebno vedno izumljati hudih tehnoloških rešitev, poiskati morate le naklon in način, kako ga monetizirati.

Ko smo že ravno na Danskem – za tukajšnje prebivalce pravijo, da imajo najboljše razmerje med zasebnim in poklicnim življenjem. Kako pa vam osebno uspeva loviti to ravnotežje glede na zahtevno funkcijo, ki jo opravljate?

Nisem Danec in to se iz mojega življenja vidi. Pri meni ni nikakršnega ravnotežja. Zakaj? Ker če je zdaj kakšno področje, kamor je smiselno vložiti vso svojo energijo, je to inovativnost v energetiki v Evropi. Ne vidim bolj zanimivega področja od tega. To seveda s seboj prinese tudi posledice za zasebno, družinsko življenje. Da ne bo pomote – sem srečno poročen, imam tri otroke, a vseeno moram priznati, da je zasebno in poklicno življenje povsem neuravnoteženo.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.