Časopis je zopet "IN"

Kako učinkovito ohraniti stik z bralci in tako ustvariti prihodke, je najpomembnejši izziv in kronična težava, s katero se spoprijemajo sodobni časopisi.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Kljub zelo različnim idejam – in včasih uspešnim podvigom – založniki še niso našli splošno uporabne rešitve za to, kako tržiti svojo elektronsko ponudbo ter tako nadomestiti upad prihodkov od prodaje svojih tiskanih izdaj in od oglasov v njih. O največji bolečini časopisnega založništva smo veliko slišali tudi na letošnjem svetovnem sejmu časopisnozaložniške dejavnosti World Publishing Expo, ki ga vsako leto organizira Wan-Ifra, svetovno združenje časopisnih založnikov. Združenje ustvarja globalno omrežje, v katerem je danes 3000 časopisnozaložniških družb in tehnoloških podjetij; poleg tega je v njem 80 združenj časopisnih založnikov, ki zastopajo 18.000 publikacij iz 120 držav.

World Publishing Expo, ki so ga priredili od 10. do 12. oktobra, je letos tako kot že nekajkrat spet gostoval na Dunaju. Letošnjo jesen se nam je srečanje zdelo precej manjše od tistega, ki smo ga obiskali v prejšnjem desetletju. Takrat so bili v dvoranah Dunajskega sejma razstavljeni tudi večji stroji za različne vrste tiska, vezavo, pakiranje, etiketiranje ... Zdaj je bilo takšnih razstavljavcev zelo malo. Prevladovali so ponudniki različnih elektronskih založniških storitev za oblikovanje medijskih vsebin, njihovo povezovanje, distribucijo, arhiviranje ...

Ben Shaw, ki v združenju Wan-Ifra vodi oddelek za globalno svetovanje, opozarja, da izdajanja časopisov v papirnati obliki še ni konec in da se ta dejavnost preoblikuje, založniki pa se pri tem ubadajo s slabšo rastjo (oziroma s slabšimi prihodki od) elektronskega oglaševanja, s hitro rastjo številnih novih družbenih kanalov, z novimi oblikami videosporočil in novimi aplikacijami za pomenkovanje, zaradi katerih se uporabniki manj zanimajo za družbene medije.

Shaw je navedel tudi pet najpomembnejših elektronskih izzivov v letu 2017

  1. Založniki morajo biti pripravljeni na nenehne spremembe. Skoraj vsakemu novinarju in vsakemu uredniku so danes finančno dostopna tehnično impresivna orodja, vendar ta ne trajajo dolgo.
  2. Nimamo na voljo edinstvenega modela, ki bi nadomestil prihodke od tiskane izdaje. Nemški gospodarsko-politični dnevni časopis Handelsblatt, denimo, od začetka letošnjega leta ne ponuja predplačila, ampak članstvo v »ekskluzivnem poslovnem klubu«. Poleg naročnine na dnevni časopis v tiskani oziroma elektronski obliki imajo predplačniki Handelsblatta tudi to ugodnost, da postanejo člani ekskluzivnega in edinstvenega programa v Evropi. K članstvu spadajo srečanja, dialogi in razne druge prireditve z znanimi poslovneži in politiki, potovanja in celo umetniška dela po ugodnih cenah.
  3. Izziv je unovčevanje videovsebin, ki jih čedalje več časopisnih založnikov vključuje v svojo ponudbo. Po napovedih globalne raziskovalne hiše Zenith Optimedia bo spletno videooglaševanje do leta 2018 raslo za več kakor 20 odstotkov na leto.
  4. Navidezna resničnost, o kateri vsi na veliko govorijo, še vedno ni postala močan tržni pojav, vendar privlači čedalje več pozornosti in se zelo hitro razvija. Clayton Doherty, direktor in soustanovitelj švicarske nepridobitne organizacije World VR forum, ki se ukvarja s »spodbujanjem razvoja navidezne, razširjene in mešane resničnosti«, pravi, da so vojaške raziskave in pornografska industrija precej prispevale k razvoju navidezne resničnosti. Primer rešitve je je kolesar na gorskem koles, ki skozi očala gleda pot, po kateri se vozi, hkrati pa na steklu očal – zaslona vidi, kaj ga čaka na vijugasti poti. »Podoben sistem navidezne resničnosti lahko izkoristijo v smučarski šoli in pri številnih drugih simulacijah,« pravi Doherty.
  5. »Zaradi platformnega založništva so pri Googlu in Facebooku zadonele vojaške trobente, da bi pospešili ponudbo v mobilnem omrežju za založnike,« opozarja Shaw. Google je razvil Accelerated Mobile Pages, Facebook pa Instant Articles, da bi bile novice in druge nove zgodbe preprosteje in hitreje dostopne na prenosnih napravah. Shaw poudarja, da Googlova rešitev omogoča založniku večji nadzor nad distribucijo, Facebookova pa ima močnejšo zaščito pred blokiranjem oglasov in učinkoviteje spodbuja dejavnega uporabnika.

Več iz rubrike