Zadnje leto še povečano prelivanje denarja v sklade

Evropska centralna banka je leta 2014 bila ena od prvi večjih centralnih bank, ki je del svojih obresti spustila v negativno območje. S to politiko ECB vztraja še danes. Denar je poceni, aktualna gospodarska kriza pa ni doživela krča kreditov, ki so zaznamovali zadnjo finančno krizo leta 2008.

V zadnjih letih, ko so svetovna gospodarstva bila krepko v bikovskem trendu, so na priljubljenosti hkrati pridobile naložbe v davčne sklade. Zaradi dostopnosti denarja so depoziti izgubljali na veljavi, obenem pa je donos delniških trgov ponekod presegel kar 20 odstotkov na leto.
 

Stabilno okolje

Povečano zanimanje za delniške sklade opaža tudi upravljavec skladov pri Sava Infond Aleš Grbić, ki kot ključne razloge za porast vplačil pripisuje nadpovprečnim donosom določenih skladov. »Prvotni favorit delniških trgov je bil segment biotehnologije, zadnjih sedem let pa je absolutni zmagovalec informacijska tehnologija. Pri slednjem so vlagatelji nizali rekordne zaslužke. Donos je bil tudi do 20 odstotkov na leto, ob tem, da so dolgoročni donosi, vključno z dividendami malo pod 8 odstotkov,« izpostavlja Grbić.
 

Intenzivna recesija

Visoki donosi in vztrajna rast sta vlagateljem zagotovila stabilno okolje, kar so stalno spodbujale še politike centralnih bank in vlad, ki so blažile gospodarske šoke.

Stimulativna politika je prišla do izraza tudi v lanskem letu, ko so centralne banke na podlagi podatkov zadnje krize, pripravile zajetne ukrepe, s katerimi se je stabilnost trgov le še nadaljevala. »Lanski ukrepi svetovnih bank v času najbolj intenzivne in obenem kratke gospodarske recesije so zagotavljali varnost vlagateljem. Obstoječi vlagatelji so priložnost izkoristili za dodatne naložbe, medtem pa se srečujemo tudi z novimi vlagatelji, ki verjamejo v varčevanje in naše storitve,« razmere v lanskem letu opiše Grbić.


Kako intenzivna, a obenem kratka je bila lanska kriza priča tudi dejstvo, da smo trenutno na področju delniških trgov že občutno nad ravnmi lanskega februarja, torej preden je nastopila pandemija.
 

Novi varčevalci

Osebe, ki se na novo srečujejo s storitvami varčevanja in pri tem nimajo zadostnega znanja, se običajno odločajo za vplačilo v globalne sklade, hkrati pa se izognejo ozkih, sektorski ali regijskih skladov, zatrjujejo v Sava Infofond.

Profil ljudi, ki se na novo odloča za naložbe v delniške sklade je raznovrsten, trdi naj upravljavec leta 2020 Aleš Grgić, kot skupni imenovalec novih vlagateljev pa izpostavlja presežek sredstev oziroma razpolaganje z večjim razpoložljivim dohodkom. »Številnim novim vlagateljem so zapadli depoziti na bankah, zdaj pa si vseeno želijo določenega donosa, zato se obračajo k bolj tveganim naložbam,« še dodaja Grbić.