Domov Podjetniške zvezde 18. Junij 2018.

Tehnološki park ali Silicijeva dolina po slovensko

tehnološki park
© arhiv podjetja
Visokotehnološko podjetništvo je v zadnjih nekaj desetletjih povsem spremenilo okolje južno od San Francisca v Kaliforniji v ZDA, ki se ga je prijelo poimenovanje Silicijeva dolina. V Ljubljani, na Brdu, poskuša podjetjem iz tega sektorja, ki so še na začetku poti, pomagati Tehnološki park, in čeprav se po velikosti s Silicijevo dolino res ne more ravno meriti, je podobnosti veliko, nekatere številke pa kar impresivne.

Oče Silicijeve doline je menda gospod po imenu Frederick Terman. Ta profesor je deloval na tamkajšnji univerzi Stanford. Fakulteto in študente je nagovarjal k ustanavljanju podjetij ter močno spodbujal tehnološko inovativnost in podjetništvo. Univerza je pri tem mladim podjetjem oddajala tudi prostor, da so lahko začela posel – ni šlo toliko za vračanje lokalnemu okolju kot preprosto za potrebo po denarju; ko je imela univerza težave pokrpati svoj proračun, si je prihodke povečala z oddajanjem prostora. Na zemljišču je tako počasi zrasel tehnološki park in Silicijeva dolina je bila rojena. Dobri pogoji, ki so obstajali tako zaradi vodstva Univerze Stanford kot zaradi dostopnosti tveganega kapitala, so tam začela nastajati številna računalniška podjetja. Od tod izvira tudi poimenovanje – silicij je namreč ključni element pri sestavljanju računalniških čipov.

S podobnimi cilji v mislih je nastal tudi Tehnološki park Ljubljana (TPLJ) – da bi malim, zagonskim inovativnim podjetjem ponudil skupni prostor, v katerem bi se pretakale ideje, hkrati pa bi jih pomagal negovati, da bi pripomogel k njihovi rasti do velikanov.

In kako dobro mu na tej poti gre? Od leta 1995, ko je začel iz nič in se nato decembra 2007 preselil na zdajšnjo lokacijo na Brdo, je gostil že mnogo podjetij, mnoga med njimi so dosegla precejšnje uspehe, osem svojih najsvetlejših zvezd pa v TPL imenujejo G8 Tehnološkega parka. Gre za osmerico izjemnih globalnih visokotehnoloških podjetij pod njihovim okriljem. Vsa ta podjetja, ki so danes popolnoma tehnološka in delujejo z do 200 zaposlenimi, so še pred leti delovala kot garažna podjetja. In katera so to? EKWB, Cosylab, Elaphe, XLAB, Optotek, Sensum, Biosistemika in Geneplanet. Se sprašujete, ali gre res za zvezde, če pa za večino od njih niti slišali niste? Razlog je ta, da omenjena podjetja niso osredotočena na domači trg, pač pa ciljajo na globalnega – kar 95 odstotkov svojega zaslužka namreč naberejo zunaj Slovenije, izvažajo pa dobesedno po vsem svetu; na vseh svetovnih celinah najdemo izvozni trg vsaj enega od omenjenih osmih podjetij.

V primerjavi s tehnološkimi giganti iz Silicijeve doline so to seveda zgolj mali palčki (samo pomislite – ameriški Apple se počasi približuje tržni kapitalizaciji kar bilijon dolarjev!), a za slovenske razmere njihov letni promet od tri do 21 milijonov evrov kljub temu deluje zelo impresivno, še posebej če pomislimo, da gre za izjemno mlada podjetja, ki so zrasla zgolj iz ideje in zagonskega kapitala. In k temu je pripomogel tudi TPLJ. Kot pravi Gorazd Lampič, direktor družbe Elaphe Pogonske Tehnologije: »S TPLJ sodelujemo zelo pozitivno že od same ustanovitve našega podjetja in v različnih fazah rasti naše družbe smo koristili različne storitve, ki jih ponuja tehnološki park: od najema prostorov do obiskov izobraževalnih delavnic, raznih skupnih srečanj in izmenjav izkušenj ter mnenj.«

google | Author: Shutterstock Shutterstock

Ne le velikani

Ob tehnoloških gigantih Apple, Google, Facebook, Oracle, Cisco, Intel … je v Silicijevi dolini še na tisoče in tisoče podjetij in ob velikih osmih tudi TPLJ gosti še nekaj drugih podjetij. Koliko? Trenutno skupnost šteje 313 tehnoloških in inovativnih podjetij, podjetniških skupin, startupov, raziskovalno-razvojnih organizacij, investitorjev in drugih storitvenih podjetij z več kot 1500 zaposlenimi. To pomeni, da imajo v tem hipu zasedene prav vse prostore. Pravijo, da imajo na voljo le še nekaj miz v tako imenovanem coworking prostoru, ki ga imenujejo Tobogan. Graf kaže, kako se je spreminjalo število članov TPLJ od leta 2002 dalje. Opazen skok v letu 2008 je seveda posledica selitve na novo lokacijo na Brdu, kjer so prišli tako rekoč v prazen prostor, kar jim je omogočilo, da postavijo objekte že od začetka z mislijo na morebitne širitve v prihodnosti, prilagojene svoji dejavnosti, a vseeno dovolj prilagodljive morebitnim spremembam v prihodnosti. Podjetja, ki prerastejo zagonsko fazo, hitro opazijo, da je tehnološki park prvenstveno namenjen družbam v njihovi začetni fazi. Kot pravi Gorazd Lampič iz družbe Elaphe: »V tehnološkem parku bi si želeli tudi boljšo ponudbo za naš tip podjetja, ki potrebuje precej prostora za merilno in testno opremo. Prostor namreč postaja problem – v začetnih fazah, ko nas je bilo manj in ko smo delali bolj le z računalniki, je bilo sobivanje zelo uporabno. Zdaj, ko delujemo na več tisoč kvadratnih metrih in imamo specifične potrebe, pa nekako prostorsko ne spadamo več tja. Glede na ves prostor, ki ga potrebujemo za testiranje vozil z našimi pogoni, ocenjujemo, da postajajo stroški najema ali bivanja v TPLJ previsoki. Pa to ni kritika – le opis stanja.«

Zelo podobno meni tudi Iztok Dvoraček, direktor družbe Optotec: »TPLJ je primeren za začetnike, startupe, kar je bil tudi namen njegove ustanovitve. Za naš nivo tehnologije (laserski sistemi za oftalmologijo) pa tehnološki park ne nudi dovoljšnje tehnološke infrastrukture.«

Če niste prepoznali večine podjetij od tako imenovanih G8, vam bo morda bolj znan kateri od manjših startupov, ki so zaradi svoje mladosti za zdaj še bolj usmerjeni v domači trg. Med njimi so na primer Borza terjatev, HomeOgarden, Terra Nullius, Trilobit, Microbium, LuckyOne in še veliko drugih. Tudi njihov cilj je seveda, da sčasoma prerastejo začetni trg in postanejo globalni igralec.

tobogan | Author: arhiv podjetja arhiv podjetja

Zgled čez lužo

Trend, ki se je po svetu razširil prav iz Silicijeve doline, je »dodatna ponudba«, ki jo delovno okolje nudi zaposlenim. Ne le prostor za sprostitev in igranje namiznega nogometa, pač pa znotraj kampusov različnih velikih podjetij ponudba skoraj vsega, kar človek potrebuje. Ta mesta v malem poskrbijo, da tamkajšnjim zaposlenim ni treba izgubljati časa s prevažanjem naokrog, da lahko opravijo svoje zasebne obveznosti. Temu zgledu sledi tudi TPLJ, ki v svojem okolju namenoma daje prostor ponudnikom, ki zadovoljujejo različne potrebe visokoproduktivnih zaposlenih. Ob restavraciji in papirnici boste tako tam lahko našli še pošto, banko, lekarno, frizerja, specialistične in splošne ambulante in celo sodobno urejen vrtec. Če so nekatere od teh storitev res praktična rešitev za člane tehnološkega parka, pa nekateri dvomijo o smiselnosti vseh. Kot pravi Iztok Dvoraček: »Tovrstna infrastruktura (mesto v malem) je sicer super, a vse to tudi sicer lahko dobiš v radiju 600–800 metrov od TPLJ. Pri nekaterih, kot so zdravniki, zobozdravniki, ortopedi ... gre bolj za običajno oddajanje prostorov v najem.«

Tujina je nujna

Podjetja, ki vstopajo v tehnološke parke, si želijo prodreti na globalne trge, zato ni presenetljivo, da se TPLJ močno trudi vzpostaviti trdne mednarodne odnose. S tem, da so član Mednarodnega združenja znanstvenih parkov (IASP), svojim članom zagotavljajo lažji vstop na trge 77 držav sveta, močna partnerstva pa imajo tudi na področju Zahodnega Balkana, pri tem pa še vez s Kitajsko (prek partnerstva s podjetjem JT BD) in Indijo (v partnerstvu med TPLJ, Eurocon, d.o.o., in TECES, pod imenom Hi.Tech Slovenia).

Tehnološki park je most

Tako kot Silicijeva dolina deluje kot središče tehnoloških podjetij, v katerem se koncentrira njim prilagojena ponudba, tako je tudi TPLJ (v katerem se radi pohvalijo, da so največji inovacijski ekosistem za komercializacijo znanja in tehnologij v Jugovzhodni Evropi) nekakšna posredniška organizacija, ki nastopa na nacionalnem in mednarodnem nivoju, povezuje podjetja med seboj ter s potencialnimi investitorji in partnerji, pa tudi pospešuje rast obstoječih podjetij. Svojim članom ponujajo pomoč pri pridobivanju finančnih sredstev, vrhunskih mentorjev in partnerskih organizacij za nadaljnji razvoj poslovnih modelov. Sami torej ne delujejo kot investitorji v svoje člane, pač pa so pri tem zgolj podpora, ki olajša stike med člani in investitorji. Pri tem poudarjajo, da sami iz mestnega, državnega ali evropskega proračuna ne prejemajo sredstev, ustanovitelji so jih podprli le ob začetku razvoja.

 | Author:

Kako veliki so zneski

Mlada zagonska podjetja seveda potrebujejo veliko kapitala, da lahko hitro rastejo in osvajajo globalni trg. A koliko je to – veliko? Od leta 2014 je Slovenski podjetniški sklad skupno podprl 73 podjetij, članov TPLJ, ki jim je zagotovil 6.675.000 evrov semenskega kapitala. Podjetja so dodatno pri drugih investitorjih zbrala še 2.733.795 evrov zasebnega kapitala.

Menjava v vodstvu zaradi odkritega črnega madeža?

O koristnosti in odličnosti TPLJ govorijo številni člani, ki brez njihove podpore ne bi dosegli takšnega uspeha, s kakršnim se lahko pohvalijo. A žal očitno tudi tu drži vprašanje, da kjer se obračajo veliki denarji, se zgodijo tudi nepravilnosti. Iz TPLJ – ki je v večinski lasti Mestne občine Ljubljana – so ob začetku leta nepričakovano sporočili, da bo dolgoletnega direktorja Iztoka Lesjaka kot vršilka dolžnosti nadomestila Jožka Hegler, nekdanja direktorica ljubljanske mestne uprave. Žal se zdi, da zdaj postajajo jasni tudi razlogi za to menjavo – Iztok Lesjak je menda namreč odgovoren za določene nepravilnosti pri poslovanju, o čemer bodo presojala sodišča.

Kako poslujejo?

TPLJ ima v ustanovitvenem aktu določeno neprofitno delovanje, kar pomeni, da morebitne presežke prihodkov nad odhodki vlagajo naprej v razvoj in izboljšanje delovanja. TPLJ tako posluje okrog pozitivne ničle. Trenutno delujejo kot partner pri 31 mednarodnih in nacionalnih projektih, pri katerih običajno ne dobijo povrnjenega stoodstotnega deleža, pač pa v višini 85 odstotkov. Preostala sredstva za delovanje tako pridobivajo na trgu, tudi z oddajanjem prostorov. V zadnjih letih so se njihovi prihodki zniževali iz približno 2,7 milijona evrov na približno 1,7 milijona evrov, padec prihodkov pa gre pripisati načinu oddajanja poslovnih prostorov. Nekatere namreč oddajajo prek finančnega najema, ki vključuje tudi postopni odkup. Na račun zaključevanja takšnega finančnega najema in s tem prehoda lastništva poslovnih prostorov na podjetja, ki so locirana v TPLJ, so torej prihodki iz tega vira upadli. Prihodki iz osnovne dejavnosti so ostajali stabilni, poudarjajo.

Kako naprej?

V TPLJ je trenutno osemnajst zaposlenih, trenutno pa iščejo nove sodelavke in sodelavce (pravijo, da iščejo takšne, ki si želijo delo, in ne službe) ter poslovne partnerje, ki bi lahko opravili del dela. Predvsem pa njihov glavni izziv še naprej ostaja uravnavanje denarnih sredstev; pri večini projektov morajo namreč najprej založiti sredstva, ki so jim nato povrnjena po več mesecih.

cesta avto okolje narava telefon tehnologija | Author: Pexels Pexels

Uspeh vodi v uspeh

V TPLJ si predvsem želijo, da bi čim več njihovim varovancem uspel veliki preboj na globalni trg. Ne le da je to njihov osnovni namen delovanja, s tem uspešna podjetja tudi pomagajo lokalnemu okolju, saj zaposlujejo visokoizobraženi kader, polnijo občinsko in državno blagajno z davki, predvsem pa ne pozabijo na svoje korenine in lahko še naprej delujejo v okviru tehnološkega parka. Ne le več kot občutljivi začetniki, pač pa kot mentorji in sponzorji. Ti veliki pa si seveda želijo, da bi TPLJ nudil podporo tudi večjim sistemom in še bolj pripomogel k osvojitvi globalnega trga; mnogi med njimi si želijo storitev, prilagojenih tudi višjemu nivoju poslovanja, Iztok Dvoraček na primer pravi: »Za nas bi bila zelo zanimiva ponudba TPLJ prototipna delavnica.« Kje točno potegniti mejo, da na vložena sredstva naše poslovno okolje dobi kar največjo korist, je vprašanje, na katero se ves čas išče odgovor.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.