Domov Podjetniške zvezde 19. Junij 2018.

Kdo in zakaj ima zadržke pred (uspešnimi) podjetniki?

delove podjetniške zvezde
© Leon Vidic
Slovenci imamo težavo s samohvalo. O tem opozarjajo podjetniki, psihologi, antropologi. O tem pričajo slovenski pregovori. Lastna hvala, cena mala. Samohvala se pod mizo val'a. Dobro blago se samo hvali. 
Pa se res?

Medijska hiša Delo se je lani odločila, da prilogo Podjetniške zvezde, ki je izhajala v decembru od leta 2013 dalje, nadgradi v širši celoletni projekt. Njegov cilj je predstavljati potencialne podjetniške zvezde – uspešna mala in srednje velika podjetja, ki so hrbtenica evropskega in tudi slovenskega gospodarstva, in izbranim podeliti tudi nagrado ter priznanja. Lani smo jih podelili prvič: nagrado za Delovo podjetniško zvezdo leta 2017 je prejelo podjetje Dewesoft iz Trbovelj, ki je s svojo merilno tehniko prepričalo Naso, Kennedyjev vesoljski center, Lufthanso, Bosch, večino avtomobilskih proizvajalcev in številne druge. Bralci časopisa Delo in njegovega poslovnega tednika Svet kapitala pa so na spletu za svojo zvezdo izbrali krško podjetje I. H. S., industrijski manipulacijski sistemi, kateremu smo podelili priznanje DPZ.

V koncernu Kolektor nismo zelo skrbeli za promocijo in iz lastne izkušnje lahko povem, da nam je to bolj škodovalo kot koristilo.

Letos počnemo enako. Žirija, ki se je prvič sestala maja, je pogledala seznam nominirancev, konec junija jih bodo začeli spoznavati še naši bralci. Vsa nominirana podjetja bodo temeljito, strokovno in z intervjuji predstavljena v časopisu Delo, prilogi Svet kapitala in na spletu. Vzporedno bodo bralci Dela, priloge Svet kapitala in obiskovalci spletne strani Delo.si glasovali za zmagovalca po njihovem izboru, ki bo prejel posebno plaketo, prav tako podeljeno na dogodku 8. novembra 2018 na Brdu pri Kranju.

Kot pravi urednica Delove gospodarske redakcije Marjana Kristan Fazarinc, želimo s projektom »pokazati, da tudi Slovenci zmoremo in znamo biti pomemben člen v verigi svetovnih podjetniških idej in da se lahko brez strahu podamo v podjetniški svet«.

Želimo si tudi preseči miselnost, da smo nepomembni in majhni. Velikost danes namreč ne šteje več, podjetja, ki smo jih predstavili v Delovih podjetniških zvezdah lani, so bodisi osvojila Slovenijo bodisi ves svet. »Najmanjše podjetje, nominirano za Podjetniško zvezdo 2017, je ob koncu leta 2016 imelo 3,7 milijona evrov prihodkov, največje pa 34,9 milijona evrov. Po številu zaposlenih jih je bilo najmanj 14, največ pa 202,« pravi Kristanova.

delove podjetniške zvezde | Author: Leon Vidic Leon Vidic

Slovenci se težko hvalimo

Ker smo Slovenci tradicionalno skromni in se težko pohvalimo, je morda prav, da nas pohvalijo vsaj drugi. »Slovenci ste pogosto skromni in raje vidite, da vas pohvalijo drugi, je pa prav, da se zavedate svoje vrednosti in svojih sposobnosti. Radi se zabavate, a hkrati trdo delate.

Slovenci ste pogosto skromni in raje vidite, da vas pohvalijo drugi, je pa prav, da se zavedate svoje vrednosti in svojih sposobnosti. Radi se zabavate, a hkrati trdo delate.

Aktivni ste na različnih področjih življenja, imate različne želje in ste se zanje pripravljeni potruditi. Ta vaša lastnost me je pritegnila, da sem se tu poslovno in zasebno ustalil, kajti od nekdaj sem prepričan, da ni pomembno, kaj počneš v življenju, pomembno je, da svoje delo opravljaš dobro,« meni Valerij Arkelov, lastnik in direktor Rimskih term, član žirije v izboru Delova podjetniška zvezda.

»Drži, da najboljšim samohvala ni blizu. Treba jih je najti in na pravi način predstaviti, da bi se lahko mi z njimi učili in da se predvsem vsi skupaj vprašamo, kako jim lahko pomagamo, ali pa da jih vsaj ne oviramo pri tem, da postanejo še boljši,« pravi dr. Marko Jaklič, član letošnje žirije izbora.

delove podjetniške zvezde | Author: Leon Vidic Leon Vidic

Tudi član žirije Stojan Petrič, predsednik uprave FMR in predsednik nadzornega sveta Kolektor, je mnenja, da ima odvračanje od samohvale prej negativne kot pozitivne posledice. »Slovenska podjetja se prepoznavajo znotraj EU po inovativnosti v njihovih tržnih nišah. Današnja notranja finančna stabilnost, razvojna naravnost, fleksibilnost vodstva in prilagodljivost na spremembe, lojalnost zaposlenih ipd. so vrednote, ki zagotavljajo njihov obstoj v prihodnjih letih. Uspešni bomo, če bomo naše programe prilagajali svetovnim trendom avtomatizacije in robotizacije, in to ne le na industrijskem delu, ampak tudi na storitvenem delu, kjer se odpirajo velike možnosti in priložnosti za mlade in predvsem Internet of Things (IoT). V koncernu Kolektor nismo zelo skrbeli za promocijo in iz lastne izkušnje lahko povem, da nam je to bolj škodovalo kot koristilo. Čeprav smo bili dolga leta ena najuspešnejših družb v Sloveniji, smo bili v tujini bolj prepoznavni kot doma. Zato vsem dajem našo izkušnjo v razmislek in jim svetujem, naj ne ponavljajo naših napak.«

S projektom poskušamo pokazati, da tudi Slovenci zmoremo in znamo biti pomemben člen v verigi svetovnih podjetniških idej in da se lahko brez strahu podamo v podjetniški svet.

V idealnih razmerah dobimo torej celoto, ki bi morala privabljati nove kadre, meni odgovorna partnerica družbe Deloitte Slovenija Barbara Žibret Kralj. »Priznanja pomenijo prepoznanje, prepoznanje daje ugled in posledično viša vrednost podjetja na trgu in med potencialnimi kandidati, ustrezna komunikacija in nagrajevanje zaposlenih ob takšnih dosežkih pa povečujeta produktivnost.« Tudi v sodobnem času se dobro blago ne hvali samo, je prepričana Barbara Žibret Kralj, temveč »ga hvalijo uporabniki, in v času digitalizacije ter efekta Word-of-mouth je to pogosto prednost, včasih pa tudi slabost. Še posebej takrat, ko se v množici povprečnih zadovoljnih najde nekaj takšnih, ki v današnjem ponorelem instant tempu hlepijo po škandalih in negativnih zgodbah. Takrat je še kako pomembno, da se znamo pohvaliti tudi sami, predvsem pa ustrezno komunicirati z vsemi: z zadovoljnimi in malo manj zadovoljnimi v tej verigi.«

delove podjetniške zvezde | Author: Leon Vidic Leon Vidic

Nekatera podjetja odklanjajo izbore. Zakaj?

Marsikatero podjetje v Sloveniji sodelovanje v tovrstnih izborih odkloni. Razlogi so različni, nekaterim samohvala ni blizu, druge je strah. Kot pove tudi Jaklič, se namreč v manjših skupnostih, kot je Slovenija, kjer se vsi poznamo, pogosto rodi zavist. »Nekateri podjetniki so mi zaupali, da so dan po prejemu nagrade dobili obisk davčne in še vse mogočih drugih inšpekcij. Pa ne da bi se jih bali. Vzamejo ti čas, pa tudi občutek je slab.«

Podjetniki so se pri nas dolgo časa borili z negativno percepcijo svojega poklica, a časi se spreminjajo. Kot pravi Andrej Orožen, direktor Dewesofta, lanskoletni zmagovalec in letošnji član žirije, smo imeli nekoč v Sloveniji pretežno velike gospodarske družbe z veliko delovnimi mesti, ki so bile varne, podjetništvo pa je slovelo po tem, da se ga je lotil nekdo, ki je hotel na lahko in na hitro obogateti. »Potem se je to z gospodarsko krizo spremenilo. Zdaj se vsi zavedamo, da so velike družbe zelo pomembne, podjetni posamezniki pa oblikujejo pomemben del gospodarstva. Do te točke je minilo kar nekaj let. V nobeni tuji državi nisem zasledil, da bi se o posameznikih pogovarjali na slabšalni način.« Tudi po mnenju Luke Podlogarja, predsednika uprave KD skladov, tudi člana v letošnjem izboru, je percepcija podjetništva zahvaljujoč globalizaciji, uspešnim zgodbam slovenskih podjetnikov v tujini, sprememb v izobraževalnem sistemu, gospodarske krize, ki je spodbudila ustvarjanje lastnih delovnih mest in podjetniških iniciativ, veliko boljša, kot je bila.

Podjetništvo je slovelo po tem, da si je nekdo želel na lahko in na hitro obogateti. Zdaj se zavedamo, da podjetni posamezniki oblikujejo pomemben del gospodarstva.

Kljub temu da se situacija izboljšuje, na kar kažejo tudi podatki – po besedah dr. Jakliča iz primerjalnih študij izhaja, da bistvenih razlik ni oziroma da se Slovenija nahaja nekje v povprečju percepcije pomena podjetništva –, pa menimo, da moramo pozitivne zgodbe predstavljati še naprej. »Zaradi nekaterih zgodb iz preteklosti, ki so v javnosti pustile grenak priokus, so nekateri še vedno zadržani do podjetnikov, zato imajo po mojem mnenju prav mediji in druge institucije nalogo, da predstavljajo javnosti pozitivne zgodbe, ki jih je veliko in so ostale nezapisane,« pravi Kristanova.

A ne smemo se ustaviti le tukaj. Problem imamo tudi v tem, kot pravi Podlogar, da nam ne uspe dovolj finančno podpreti mladih podjetji z lastniškim kapitalom v fazi rasti. »To je segment, ki v Sloveniji manjka in ki ga lahko dolgoročno zagotovimo predvsem z vzpostavitvijo oziroma okrepitvijo dolgoročnih domačih finančnih investitorjev, ki bodo tako rast financirali neposredno ali posredno prek specializiranih skladov. Jaklič pri tem opaža še drug problem. »V Sloveniji še vedno ni dovolj razvit sistem deljenja tveganj, ki bi bil v oporo večjemu deležu ljudi, ki so sposobni biti podjetniki. Preveč morajo tvegati sami, tako finančno kot človeško. Temu ni tako v razvitejših podjetniških okoljih, kot so, recimo, ZDA.«

delove podjetniške zvezde | Author: Leon Vidic Leon Vidic

Podjetniška zvezda – podjetje prihodnosti

Delova podjetniška zvezda pa letos kot pomemben kriterij poleg finančnih kriterijev, dodane vrednosti na zaposlenega, dodaja tudi skrb za zaposlene. Inštitut Sofos bo pri nominirancih izmeril energijo, priznanje za dobro energijo pa zaposlenim pomeni »potrditev, da živijo v spodbudnem okolju, kjer se lahko razvijajo in rastejo in kjer vladajo sodelovalni odnosi,« pove dr. Danijela Brečko, avtorica raziskave. »To jih navdaja s ponosom ter jih hkrati vabi, da soustvarjajo pogoje za ohranjanje dobre energije tudi v prihodnje. Možnost osebne rasti in dobri odnosi pa sta tudi dva ključna dejavnika za ustvarjanje višje dodane vrednosti in hkrati dejavnika, zaradi katerih ljudje ostajajo v organizaciji.«

V koncernu Kolektor nismo zelo skrbeli za promocijo in iz lastne izkušnje lahko povem, da nam je to bolj škodovalo kot koristilo.

»Dobljena priznanja so v prvi vrsti priznanja, ki so jih prejeli zaposleni. Od tam so kreirane zgodbe, od tam tudi prihaja zgodba o uspehu. Tega se morajo zavedati. Nedvomno so Dewesoftova priznanja in nagrade iz preteklosti dokaz, da smo vsi skupaj delali prav, dobro in predvsem veliko,« pravi Orožen.

Zaposleni pa ne le ostajajo v nagrajenih podjetjih, tja tudi raje pridejo, pove Orožen. »Za nove kadre je nagrajeno podjetje cilj. Želijo si dela v naprednem in uspešnem podjetju. Mi bi si želeli, da bi želja delati pri nas postala želja vsakega odličnega študenta. Imamo jim kaj ponuditi, pravi sogovornik.

delove podjetniške zvezde | Author: Leon Vidic Leon Vidic

Na koncu pa nagrada neposredno pripomore tudi k večji prodaji. Kot pravi Petrič, je uvrstitev v ožji izbor Podjetniške zvezde za vsako podjetje velik uspeh, velika promocija tako doma kot v svetu, predvsem v verigi vrednosti niše, ki jo predstavlja. Po Orožnovih besedah pa imajo tuja podjetja v tujini, ko iščejo svoje partnerje, mnogokrat pred seboj izbiro konkurenčnih partnerjev oziroma izdelkov. »V naši panogi je praksa takšna, da najprej pogledajo finančne kazalnike podjetja, potem tudi njegove nagrade. Če je podjetje priznano in večkrat nagrajeno doma, ima nedvomno več možnosti za pridobitev posla.«

Projekt Podjetniške zvezde ima tako za osnovni cilj evidentirati tisto, kar se ne vidi, pravi Petrič. »Žirija bo iskala to, kar nekdo ima, in je cenjeno tako doma kot v svetu. Iščemo podjetja, katerih miselnost je usmerjena v leto 2030 in naprej. Za tista podjetja, ki bodo prišla v ožji izbor Podjetniških zvezd, se pričakuje, da bodo poslovala tudi po letu 2030, s čimer si lahko kot družba zagotovimo milijarde prihodkov in milijarde izvoza. Ko bo časnik Delo podelil 10. nagrado Podjetniška zvezda, sem prepričan, da bo pogled v zgodovino projekta razkril naše pravilne ocene, pravilno naravnanost izbora in učinkovito motivacijo, ki jo projekt Podjetniške zvezde širi ne le v slovenski gospodarski prostor, ampak tudi širše.«

delove podjetniške zvezde DPZ | Author:


Kriteriji

  • minimalno tri milijone evrov letnih prihodkov
  • minimalno pet zaposlenih, minimalna dodana vrednost na zaposlenega 35.000 evrov
  • preostali kriteriji: dobiček, prihodki od prodaje, čisti prihodki od prodaje – izvoz, število zaposlenih, družbena odgovornost (vlaganja v lokalno okolje), število patentov, investicije v razvoj
  • kadrovska politika

Žirija Podjetniških zvezd 2018

Letošnjega zmagovalca bodo izbirali Stojan Petrič, predsednik uprave FMR, Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, generalni pokrovitelj, mag. Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica Deloitta za Slovenijo, velikega pokrovitelja Delovih podjetniških zvezd, Andrej Orožen, direktor Dewesofta, lanski dobitnik Delove podjetniške zvezde, dr. Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, ter Valerij Arakelov, direktor Rimskih term.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.