Domov Podjetniške zvezde 15. Oktober 2018.

Delove podjetniške zvezde so prerez slovenskega gospodarstva

nebo gor narava pozitivno
© Pixabay
Prihajajo tako iz storitvenega kot iz proizvodnega sektorja, raznovrstna so tudi po panogi, ena so visokotehnološka, druga prihajajo iz lesarske industrije, med njimi najdemo startupe, družinska podjetja kot tudi tista z dolgo tradicijo.

Nekatera so ustanovili znanstveniki, tudi sicer pa je v desetih podjetjih, ki so nominirana za Delovo podjetniško zvezdo 2018, nadpovprečno veliko ljudi z visoko izobrazbo. V nekaterih nekoliko negativno presenečata nizka dodana vrednost na zaposlenega in zadolženost.

Nominiranci v projektu Delove podjetniške zvezde 2018 so znani. Strokovna komisija zdaj preučuje in analizira.

delove podjetniške zvezde | Author: Tomi Lombar Tomi Lombar

Pipistrel
Polycom
D.Labs
Vasco
Solis
Acies Bio
Labena
Mineralka
MI elektronika
Resalta

Kaj so njihove prve ugotovitve? Kaj o nominirancih menijo sponzorji projekta? Zakaj je nagrada sploh pomembna in zakaj se podjetja odločijo, da bi se zanjo potegovala? Lani je bilo Delova podjetniška zvezda trboveljsko podjetje Dewesoft, ki ga vodi Andrej Orožen skupaj z Juretom Knezom. Ko ga je Delov novinar Nejc Gole slabo leto dni po prejemu nagrade vprašal, ali mu je ta kaj pomagala v poslu, je Orožen, ki je član strokovne komisije v letošnjem izboru, z vso resnostjo priznal, da je imel nekaj časa morda nekoliko odklonilno mnenje o lokalnih nagradah. »Nekaj časa smo zanemarjali pomembnost lokalnih nagrad. Vendar potencialni kupci poleg naše bonitete preverijo tudi ugled podjetja v domovini. Delo je vodilna medijska hiša in ta nagrada ima zagotovo težo. Če je podjetje dobro zapisano doma, je vredno, da z njim delajo svetovni proizvajalci, kot so Volvo, Scania, Ford, General Motors.«

»Ni treba, da podjetje nenehno raste in se širi na nove trge, če na obstoječih posluje dobro in zagotavlja dobre razmere svojim zaposlenim. Ni namreč treba ustvarjati le uspešnih podjetij, temveč tudi srečna.«

Vsekakor si to štejemo v čast in si z vsakodnevnim poročanjem o gospodarskih zvezdah prizadevamo, da bi bilo tako uspešnih podjetij pri nas še več. Tudi letošnjih deset nominirancev dokazuje, da je naše gospodarstvo na dobri poti. Pipistrel, Polycom, D.labs, Vasco, Solis, Acies Bio, Labena, Mineralka, MI elektronika, Resalta so mala in srednja podjetja, startupi, družinska in uveljavljena podjetja, ki so inovativna, izvozno in razvojno naravnana, ki proizvajajo končne proizvode in so uveljavljena tako doma kot v svetu.

Velik poudarek namenjajo razvoju in vlaganju v kadre ter njihovo usposobljenost. Kot je poudaril lanski nagrajenec Andrej Orožen iz Dewesofta, »en človek brez ekipe ne more nič, saj ekipa vali kamen naprej«. S tem se strinja tudi strokovni član komisije državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti, ki pravi, da je za vsako podjetje najpomembnejši človek – njegove ideje, predlogi in timsko delo. »Pri nominiranih podjetjih so me najbolj navdušili njihova jasna usmerjenost v krepitev blagovne znamke in s tem razvoj končnih produktov, vlaganja v razvoj kadrov, usmerjenost v zadovoljstvo strank, pozitivni odnos tako do okolja kot do konkurence pa seveda spoštovanje in zaupanje v zaposlene, krepitev avtomatizacije in digitalizacije ter usmerjenost v tehnološki razvoj.«

andrej orožen dewesoft | Author: Blaž Samec Blaž Samec

 

Podjetij ne razvijamo zato, da bi jih prodali

Mojca Kunšek, direktorica Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, ki je strokovna partnerica projekta, poudarja, do so nominirana podjetja tudi oni v preteklih letih prepoznali kot hitrorastoča podjetja, hkrati pa tudi po njihovi metodologiji, ki jo uporabljajo za ocenjevanje podjetij, dosegajo nadpovprečne bonitetne ocene. »Nominiranci pišejo dobre in uspešne podjetniške zgodbe in s tem prispevajo h krepitvi ugleda podjetništva v javnosti. Ne glede na velikost se podjetja zavedajo pomena vlaganja v razvoj in raziskave, v kadre, usvajanje novih tehnologij, povezovanje z univerzami in izrazito izvozno usmerjenost.«
Nabor nominirancev je navdušil tudi Janeza Škrabca, direktorja Rika, ki je veliki pokrovitelj projekta. »Nabor je odličen ne le zaradi poslovnih prebojev, ki jih izkazujejo izbrana podjetja, temveč tudi zaradi raznolikosti izbora. Vključene so mnoge panoge – od tradicionalnih panog, kot je lesarstvo, do visokotehnoloških podjetij in integratorjev. Naj poudarim, da me je pri enem od nominiranih podjetij zelo presenetila treznost, ki sem jo zaznal v mislih njenega direktorja, da ni treba, da podjetje nenehno raste in se širi na nove trge, če na obstoječih posluje dobro in zagotavlja dobre razmere svojim zaposlenim. Ni namreč treba ustvarjati le uspešnih podjetij, temveč tudi srečna.«
Temu so prilagojene tudi kadrovske politike izbranih podjetij, ki namesto restriktivnih principov uvajajo metode, ki spodbujajo, motivirajo, omogočajo. Za to, da bi imeli še več zvezd v Sloveniji, pa nam po mnenju Škrabca še vedno primanjkuje bolj prebojna miselnost. Podobno meni tudi Igor Likar, direktor SIQ, ki je pokrovitelj projekta. Po njegovem mnenju Slovenija nima težav z nastajanjem novih in novih zvezd, ampak bolj s tem, kako ambiciozno te rastejo in se spreminjajo v globalne stalnice. »V Sloveniji za zdaj ni niti dovolj ambicije, niti kapitala in pogosto tudi ne znanja, kako zvezde z dokazano svetilnostjo nadgraditi v industrijske velikane.« Kljub temu nominiranci predstavljajo povzetek tistega najboljšega, kar Slovenija v tem trenutku ponuja tako svojim kot predvsem mednarodnim trgom, v tem povzetku pa je po njegovem mnenju vidna še ena značilnost slovenskega gospodarstva, in sicer, »da slovenski podjetnik nima želje razvijati svojega podjetja, da ga bo enkrat prodal, ampak si želi še naprej vsak dan znova čutiti sadove svojega dela neposredno pod svojimi rokami«.

Igor Likar SIQ | Author: Tomi Lombar Tomi Lombar

 

Finančni trgi ne omogočajo globalnih prebojev

Pa tudi, da je za večino slovenskih tehnoloških podjetij, in ta predstavljajo večino iz nominirane deseterice, »značilno podcenjevanje finančnega kapitala, ki se kaže v tem, da slovenska podjetja rastejo počasneje, kot bi v nekem bolj ambicioznem okolju«. Po mnenju Kunškove slovenska podjetja pač ugotavljajo nizko razvitost finančnega trga, predvsem sklade tveganega kapitala, ter davčno nepokritost spodbudnega nagrajevanja zaposlenih (npr. z opcijami), tako kot to pozna razviti zahodni svet. »Čeprav imajo na voljo spodbude za vlaganja v raziskave in razvoj, se jih zaradi zapletenega uveljavljanja žal poslužujejo le redki,« dodaja.
Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, član strokovne komisije projekta, pa poudarja, da glede na prvi pregled nominirancev, ki ga je opravil, vsa podjetja izkazujejo veliko rast prihodkov in dobičkonosnosti. »EBITDA marže so na splošno kar visoke. Me je pa pri nekaterih malce presenetil relativno visok neto dolg. Ovire so predvsem pri financiranju, saj v Sloveniji manjka skladov, ki bi podjetja podpirali z lastniškim kapitalom. Poleg tega bi lahko v domačem okolju naredili še več za podjetništvo, predvsem na davčnem področju pri obremenitvi stroškov dela in še posebej nagrajevanja.«

luka podlogar | Author: Luka Podlogar; Foto: Blaž Samec Luka Podlogar; Foto: Blaž Samec


Pri zadnjem ga pozitivno preseneča in veseli, da podjetja dajejo tako velik poudarek variabilnemu nagrajevanju, ki je, še posebej pri visokih zneskih, v Sloveniji prevečkrat tabu. Po besedah dr. Marka Jakliča, profesorja na ekonomski fakulteti in člana strokovne komisije, je pozitivno zagotovo tudi to, kako podjetja v praksi skrbijo za razvoj sodelavcev. Jasno je, da so ravno ti njihova glavna konkurenčna prednost. Tega se vsi zavedajo. Spodbudno je tudi, da mnogi med njimi zaposlujejo visoko usposobljene strokovnjake iz tujine. »Malce preseneča relativno nizka dodana vrednost na zaposlenega v nekaterih podjetjih. Po drugi strani pa je pričakovati, da bo marsikatero podjetje v prihodnjih letih na tem področju naredilo preboj. Podjetja si morajo predvsem prizadevati za čim boljšo pozicioniranost v mednarodnih verigah vrednosti. Te se intenzivno spreminjajo, kot se spreminjajo tudi poslovni modeli. Upamo torej, da bodo podjetja na tem področju še bolj pogumna in dinamična ob hkratnem zadržanju potrebne stabilnosti oziroma varnosti poslovanja.«
Da bi imeli v Sloveniji lahko še več zvezd, bi morali po besedah Jakliča temeljito reformirati nacionalni podjetniško-inovacijski ekosistem, ki bi spodbujal več aktivnosti domačih podjetnikov in privabljanje tujih. V tej luči bi morali narediti marsikaj. »Da bi zvezde začele sijati tudi v tujini, se moramo zavedati, da se internacionalizacija v novi ekonomiji začne doma. Predvsem je treba urediti domače zadeve.« Po mnenju velikega pokrovitelja projekta, Hoferja, so podjetja odgovorna za lasten uspeh. »Moramo pa za to imeti izpolnjene osnovne pogoje. Privlačno podjetniško okolje in fleksibilnost trga sta dve področji, ki podjetjem omogočata, da se lahko hitreje prilagajamo globalnim trendom in hitreje reagiramo na vse izzive, ki jih prinaša sodobni globalni trg.« Tudi po mnenju Zavarovalnice Triglav, ki je veliki pokrovitelj, si je poleg doseganja inovativnih prebojev na kratek rok treba prizadevati za graditev razvojnih iniciativ za dolgoročno uravnoteženo poslovanje. »Z vključevanjem primerne mešanice drznosti in premišljenega ravnanja je vse to pomemben temelj za doseganje vzdržnih stopenj rasti in kreiranje vrednosti tudi v prihodnjih desetletjih.«

Pestrost, raznovrstnost, zrelost in pogum

Po mnenju Tadeja Smogavca iz Telekoma Slovenija, ki je tudi veliki pokrovitelj projekta, je zelo spodbudno, da so med nominiranci podjetja različnih velikosti in panog. Nominirana so tako storitvena kot proizvodna podjetja, ki se ukvarjajo bodisi s klasičnimi dejavnostmi bodisi s tehnološko zelo naprednimi rešitvami. To kaže na raznolikost slovenskega gospodarstva in daje upanje vsem podjetjem, da so lahko uspešna ne glede na področje poslovanja. »Najbolj pozitivno presenečenje nominiranih podjetij je dejstvo, da so se tokrat mednje uvrstila tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali lesno industrijo. To na prvi pogled niso hitrorastoče panoge, saj gre za tradicionalne obrti, vendar podjetja dokazujejo, da so lahko kljub temu uspešna.«

Preseneča, da med nominiranci poleg znanih imen in blagovnih znamk izstopajo tudi podjetja, ki so v javnosti manj znana. To samo potrjuje, da imamo pogumne, ozaveščene podjetnike, ki znajo v ekipo privabiti prave kadre in z njimi ustvarjati uspešne zgodbe.

Tudi po besedah Iskratela, partnerja projekta, je slovensko poslovno okolje veliko bolj pestro in raznoliko, kot je to slutiti iz splošnih poslovnih preglednic. »Preseneča nas, da med nominiranci poleg znanih imen in blagovnih znamk izstopajo tudi podjetja, ki so v javnosti manj znana. To samo potrjuje, da imamo pogumne, ozaveščene podjetnike, ki znajo v ekipo privabiti prave kadre in z njimi ustvarjati uspešne zgodbe.« Po mnenju Barbare Žibret Kralj, članice strokovne komisije ter direktorice in partnerice družbe Deloitte Slovenija, ki je veliki pokrovitelj projekta, pri nominirancih izstopa predvsem zrelo in strateško razmišljanje. Hkrati pa opaža izjemno usmerjenost v razvoj novih tehnologij, enakovredno zastopanost obeh spolov v podjetjih, usklajevanje zasebnega ter poslovnega življenja pri zaposlenih, nizko fluktuacijo ter vlaganje v izobraževanje zaposlenih.
Dr. Nenada Filipovića, profesorja na IEDC – Poslovni šoli Bled, ki je partner projekta, preseneča, da kljub prevladi podjetij, povezanih z novimi tehnologijami, med nominiranci najdemo tudi inovativna proizvodna podjetja z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega. Tako kot tudi drugi naši sogovorniki v našem prostoru najbolj pogreša pripravljenost podjetij dosledno implementirati ambiciozen in kreativen poslovni model, ki sicer vsebuje nekaj tveganja, a tudi visoko stopnjo agilnosti in nenehnega eksperimentiranja ter učenja. Spodbud je po njegovem mnenju dovolj, nekaterih celo preveč. »Večina projektov z evropskimi sredstvi samo škodujejo podjetništvu, ker zmagovalci odlično obvladujejo birokratske igre, ne pa trgov, kupcev in tehnologij. Razvijmo raje navado pozitivnega pogovora o uspehih, prenašanja izkušenj na tiste, ki prihajajo za nami, njihova strast in kreativnost sta namreč zagotovilo za prihodnje uspehe.«

delove podjetniške zvezde DPZ | Author:

Maja Tomanič Vidovič iz Podjetniškega sklada, ki je partner projekta, pa meni, da je letošnji izbor zagotovo pokazatelj, da Slovenija premore izjemna podjetja, ki so sposobna tudi v najhujših gospodarskih časih hitro reagirati na spremembe, najti priložnost in osvajati trge, tudi takrat, ko so konkurenti že davno obupali. In tudi letos so tukaj zbrana zelo dobra podjetja, ki se zavedajo, da podjetništvo ni le uspešno izpeljan posel, temveč je način življenja in razmišljanja.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.