Z guncanjem na velikih žogah do uspeha

Pa kaj potem, če mladi rušijo ustaljena pravila, pa kaj potem, če se med delom hočejo guncati na veliki modri žogi? »Raje se ukalupim in delam po navodilih. Preveč se bojim kritik,« mi je rekla predstavnica milenijcev, ko se je zaposlila v nekem velikem slovenskem podjetju. Za Tonyja Hsieha, prvega moža podjetja Zappos, ki s holakracijo dokazuje, da milijonski prihodki niso nujno rezultat stroge hierarhije in togega urnika, bi bilo takšno priznanje alarm, da je nekaj hudo narobe. Za IBM je bilo zatiranje iniciativ idejno bogatih mladih ljudi skoraj usodno, saj je spregledal pomemben razvojni korak, to je prenosni računalnik.

Uklanjanje pripadnice generacije Y zastarelim vzorcem me je zadelo. Sploh zato, ker svet in z njim Slovenija skoraj obup(a)no potrebujeta »tisti drugačen milenijski svet«. In milenijci to čutijo. V svojem genu imajo zapisano težnjo po drugačnosti. Ali pobegu. Kam? Na Luno? So tam morda že pametna mesta?! Ne, ne še. Torej, je logično, da jih vprašam, zakaj drugačnega (boljšega) sveta ne začno graditi tukaj in zdaj? Žal je treba odgovor iskati na začetku. V šoli. »Šole nagrajujejo mediokriteto, namesto da bi nagrajevale pogum, inovativnost in izstopanje iz kalupov,« je povedal Janez Rakušček v odgovoru, zakaj se v Sloveniji ne rojevajo dobre zgodbe, če pa se že rodijo, jih raje skrijemo, kot bi jih s ponosom postavili na piedestal. Zveni znano? Ste morda tudi vi eden tistih poslovnežev, ki ste za svojo izvirno idejo dobili »smart money« od Poslovnih angelov, odšli v tujino, vam je uspelo in ste naša sogovornika, Branka Drobnaka in Nika Slavniča, prosili, naj vas v intervjuju ne razkrijeta, češ da je preveč zavisti in tudi davčni urad si na tak lahek način prerad polni »črno listo«?!

S tem, da nam ni treba biti kot sive miške, kot je dejala predsednica 25.SOFa Dolores Podbevšek Plemeniti, se strinja tudi direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič. V novi rubriki Dialog se je na temo Strategija pametne specializacije pomeril z Miho Bobičem iz Danfossa. »V državi imamo veliko raziskovalcev, ki so sposobni tekmovati s svetom in ki želijo svoje ideje videti na seznamu največjih tržnih uspešnic,« je poudaril, a kaj ko država v raziskave in razvoj vloži kar 40-krat manj kot neko nizozemsko podjetje. Kaj nam je torej storiti, da bomo svoje patente z novim enotnim evropskim patentom, o čemer piše v Temi meseca Maja Grgič, ne le panevropsko zaščitili, ampak tudi panevropsko ali celo globalno tržili? Richard Barnett, vpisan na seznam 1000 najpomembnješih Londončanov, stavi na drugačnost, krvoločnost in nenehno nezadovoljstvo. Morda v razmislek. Pa ne čakajte na vozeče dnevne sobe, ki nam bodo, kot je dejal prvi mož Audija, Rupert Stadler, ponudile 25. uro dneva. Kajti »time is ticking away«, čas odteka.

Petra Kovič, urednica poslovnega časnika Svet kapitala