Vsi smo lahko Billie Jean King

Ne razumite me narobe, toda tudi sama želim premagati takšne moške. Ne v kuhinji. Tudi v spalnici ne, ampak na vseh »igriščih«, ki nam jih življenje ponuja. Mislim na tiste moške, ki prestopajo meje dobrega okusa in si prepogosto jemljejo preveč pravic. Ena takšnih je, denimo, pravica, ki si jo je v resničnem življenju 21. stoletja kratko malo vzel nadrejeni, ko je svoji dolgoletni sodelavki tik pred podpisom pogodbe o redni zaposlitvi za nedoločen čas brez oklevanja izmaknil pogodbo, ko je izvedel, da je noseča. Češ, »če bodo v podjetju izvedeli, da sem te nosečo zaposlil, bom izgubil stolček«. Takšnega moškega slabiča, ki si je le nekaj let pozneje celo sam privoščil nekajmesečni očetovski dopust, je treba premagati. Bitka bo težka in dolga, saj je takšnih na žalost veliko. A prizadetih žensk je vsaj toliko ali še veliko več. Med njimi je vsak dan več tudi neustrašnih šampionk, kot je bila legendarna tenisačica. In te nikakor niso kakšne fanatične feministke, ki so že zdavnaj obupale nad svojo ženstvenostjo, ampak vaše žene, hčere, matere, sestre, tete ali prijateljice, ki jim je preprosto dovolj diskriminacij, plačne neenakopravnosti, (kaznivih in prikritih) spolnih napadov na delovnem mestu in ki so se že resno naveličale neskončnih kičastih vabil svojih moških nadrejenih v vroče kopeli. To pač niso brainstormingi ali teambuildingi, ampak klasična nespodobna vabila, ki bi jih morali obsojati. Vsi. Ne le ženske.

P. S. Raziskava PWC razkriva, da kar 45 odstotkov žensk meni, da je stališče njihovega delodajalca do raznolikosti po spolu lahko ovira za poklicno napredovanje.