Varnost za dobiček in užitek

Stabilno je razvito. Ali obratno: razvito je stabilno. To velja za države, podjetja, družine, partnerska razmerja ali posameznike. Pa je Slovenija dovolj razvita, da bi bila tudi stabilna? V očeh Izraelcev ne dovolj, saj so za svoje bančne uslužbence med počitnikovanjem v Ljubljani najeli izurjene varnostnike, ki so jih spremljali na vsakem koraku.
Fotografija: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Voranc Vogel

Pa vendar ob vprašanju varnosti okolja z lahkoto (za zdaj) merimo mišice z najboljšimi. V resnici je Slovenija skoraj nekakšna eksotična oaza sredi geopolitične vihre. To jo dela privlačno, saj je prav varnost temelj vseh uspešnih trdnih entitet in odnosov. Torej, je pogoj ne le za ohranitev partnerske zveze, družine, podjetja, temveč tudi za dobro kondicijo nacionalnega gospodarstva. Pri tem je precej zanimivo dejstvo, da se za varnost svojih življenj in poslovnih dosežkov najbolj bojijo in tudi to vrednoto rangirajo na najvišja mesta hierarhične lestvice prav tisti, ki jo najbolj potrebujejo in jo obenem (ne)hote uničujejo. Kot je zapisal kolega Jan Bratanič v članku z naslovom »Kako ubežati igri velikih?«, v New Yorku ni nič nenavadnega, če si poleg politikov, diplomantov, znanih športnih zvezdnikov in estradnikov telesne stražarje omišljajo tudi premožni finančniki. Denimo lastnik enega izmed skladov je na dopustu v Parizu, ki ga je preživel z ženo in desetletnim sinom, za 2000 dolarjev na dan najel še dva oborožena telesna stražarja. Potratno in skoraj neužitno, mar ne? Pri tem je paradoks ta, da bi bili vsi stroški zaradi zagotavljanja varnosti in tesnoba povsem odveč, če bi razumeli preprosto pravilo, ki enako velja za vsa področja in ravni našega življenja, in sicer »ko zmagujejo posamezniki, zmaguje vse« ali kot je na nedavnem kongresu Združenja Manager v Portorožu mladi Jure Aleksejev spomnil na razmerje, pri katerem se stopnja varnosti premo sorazmerno niža z večanjem neenakosti. Ali drugače: terorizem, politična nestabilnost in vedno trdnejše prepričanje, da elita bogati na plečih množic, stopnjujejo nelagodje.

V poslovnem svetu se to z lahkoto izmeri, v zasebnosti izrazito občuti. Recimo: še leta 2009 je v Egipt na počitnice odšlo več kot 11 milijonov Evropejcev, danes le šest, in prav tega leta smo Slovenci v deželo piramid izvozili za skoraj 70 milijonov evrov blaga, po razpihovanju arabske pomladi več kot polovico manj. Sicer so to majhne ilustracije, a primerne za veliko sporočilo. Eno takšnih bi lahko bilo: cone udobja in varnosti so v določenih ozirih presneto dobro gorivo. Za razvoj, napredek, uspeh in dobiček ter užitek. Kar pomislite na urejeno poslovno okolje, denimo, Švice ali Nemčije, kjer vaš posel teče kot po maslu, ali pa na udobno domačo zofo, kjer se v polsnu prebujajo vaše najboljše ideje ... Bodite lepo in pazite nase.

Več iz rubrike