Domov Mnenja 13. Avgust 2018.

Urška Jež: S konstruktivnim duhom do zdravega podjetništva!

človek ljudje narava
© Shutterstock
Naj tokratno kolumno začnem z vprašanjem, vi pa poskušajte nanj odgovoriti iskreno. Res iskreno. Ali se, ko naletite na problem ali oviro, običajno ustavite? Mislim, povsem ustavite – ne greste dalje, zaključite svoj podvig oziroma odmislite namero? Ali pa postanete za hip, toliko da razmislite o možni rešitvi, prilagoditvi, spremembi, se morebiti o tej posvetujete še s kom, nato pa nadaljujete svojo pot?

Seveda, v podjetništvu so ovire in izzivi del vsakdana, lahko pa se občasno znajdemo tudi pred blokado, ki je niti ne razumemo – najsi so za njo takšni ali drugačni interesi, ki jih vodi logika ali pa nelogika, razum ali emocije. Šele takrat podjetnik pokaže – ne le opazovalcem, ampak tudi oziroma predvsem sebi! –, iz kakšnega testa je. Si bo še prizadeval za uresničitev postavljenih ciljev, bo te prilagodil, morebiti zmanjšal ambicije ali pa se bo na neki točki vprašal le še: »Čemu?«
In če odgovora na dano vprašanje (čemu delo v presežnikih, čemu kratke noči, čemu odrekanje?!) nikakor ne bo našel, se bo velik vprašaj v oblačku njegovih misli verjetno le večal in večal. A s tako globokimi vprašaji v mislih še tako veliki umi ne morejo dolgo produktivno in učinkovito delati, kaj šele biti ustvarjalni in motivacijski do svojih kolegov.

Posamezniki, ki na neki točki padejo in se nato, bogatejši za novo izkušnjo, spet poberejo, niso isti, kot so bili pred padcem. Ne boste verjeli: močnejši so.


Zato bi rada poudarila to, kar stalno poudarjam tudi pri svojem delu v ABC pospeševalniku – mimogrede, ABC-jeva ekipa je v zgolj treh letih »pospešila« skorajda stoterico start-upov, ki so zbrali za že več kot 30 milijonov evrov investicij! –, da je v podjetništvu brezpogojno nujen konstruktivni duh. Od njega je namreč odvisen podjetniški obstoj ne le start-up ekip, ampak v številnih primerih tudi posameznikov (v danem okolju). Zelo namreč drži, da so posamezniki, ki na neki točki padejo in se nato spet poberejo, bogatejši za novo izkušnjo. Ne boste verjeli: močnejši so. Močnejši zaradi navadno boleče, a prav zato tudi močne izkušnje kakopak. In zato lahko po drugi strani prav takšni posamezniki gradijo tudi močnejše ekipe, njihovo delo pa lahko postane še mogočnejše. Takšne primere smo videli tudi v ABC-ju in da – so vse okoli nas!
Zatorej: nikoli ne podcenjujmo padcev! To so se naši kolegi čez lužo že davno naučili in ni za lase privlečena teza, da njihova podjetja kandidata, ki se poteguje za vodilni položaj, vselej povprašajo tudi po padcih – saj vedo, da se bo kandidat, ki mu karierna pot ni bila posejana le z lahko dosegljivimi vrhovi, znal izogniti morebitni naslednji preteči nevarnosti. Naslednjemu padcu, če hočete.
Ni pa to edino, kar je mogoče slišati od »ameriških vernikov« v podjetniško prihodnost, ki se med drugim tudi riše z brbotajočo start-up sceno. Že večkrat ponovljeno spoznanje je, da tako kot šteje razmišljati o problemih z namenom iskanja rešitev zanje (saj veste: vsaka rešitev nekega problema je lahko naslednja zlata jama!), tako je treba razmišljati o njih tudi – timsko! Torej konstruktivno in s timskim duhom, kajti le-ta je dejansko gorivo na ekipni poti do postavljenega cilja.
Zatorej: nikoli ne podcenjujmo padcev!
Če še malce bolj povežem razmišljanje o konstruktivnem duhu s takšnimi in drugačnimi padci, pa bi sklenila še, da se morajo v nekaterih primerih tudi posamezniki, ki delujejo v ekipah oziroma tako ali drugače sodelujejo z njimi, vprašati, ali lahko kako prispevajo k temu, da se prej omenjeni »sitni vprašaj« (saj veste: tak, ki pogosto vpliva tudi na stopnjo našega spanca) ne bi prav prepogostokrat znašel v oblačkih nad podjetniškimi glavami. Kajti kaj hitro se zgodi, da se človek, deležen stalnega spodkopavanja – bolj ali manj namernega –, naposled naveličal vedno istih vsakodnevnih tegob, pospravil svoj (podjetniški) kovček in ga odprl drugje – morebiti celo pri konkurenci oziroma nekje, kjer bo sam postal nebodigatreba nekdanjim kolegom.
Smo sposobni sodelovanja in iskrenega ekipnega duha v tem enkratnem času delitvene ekonomije in infrastrukturne povezljivosti?
Kaj takega lahko prepreči tudi »le« prijetna kolegialna kava za konstruktivni podjetniški dan!
Smo torej sposobni sodelovanja in iskrenega ekipnega duha v tem enkratnem času delitvene ekonomije in infrastrukturne povezljivosti?

 

Urška Jež, soustanoviteljica, izvršna direktorica in izvajalka korporativnega programa v ABC pospeševalniku

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.