Domov Mnenja 14. December 2018.

Šarmantne brazgotine (slovenskega) naroda

© YouTube
Ko sem prebrala članek kolegice Zorane Baković, ki bo prihodnji teden izdala knjigo Let nad zmajevim gnezdom, ki jo toplo priporočam v branje, me je prešinilo dvoje, in sicer: detajli, dodani po tem, ko bi povprečen človek odnehal, res gradijo mojstrovo slavo in kako koristno bi bilo imeti slovensko različico kitajskega podjetja Dayang.

Njegova ustanoviteljica Madam Li je bila morda zelo preračunljiva, morda zelo vizionarska, morda zelo optimistična, morda širokosrčna, a prav gotovo zelo podjetna in zaljubljena v svojo domovino. S svojimi nekonvecionalnimi dejanji je pustila celo ameriškega milijarderja Warrena Buffetta odprtih ust in ga v le eni noči spremenila v živo reklamo brezhibno krojenih kitajskih oblek. Ne, v resnici je Madam Li spremenila Buffetta v enega največjih vlagateljev v Kitajsko ali, če malo pretiravam, v promotorja izjemnosti Kitajske. Z nekaj šivi in mojstrskimi detajli je Američana prepričala, da nosi njene obleke, in tako utrla pot do uspeha, moči, slave in spoštovanja, ne le za svoje podjetje, ampak za svojo domovino.

In to počne še danes. Njena oblačila brez lažne skromnosti izkazujejo željo po veliki Kitajski, in to precej konkretno, z detajlom, našitim na primer na suknjiče kitajskega predsednika, na katerem piše »naredimo Kitajsko spet veliko«. To veliko pove ne le o naravi kitajskega gospodarstva, ampak o naravi celotnega azijskega velikana, ki svojo namero kani res uresničiti. Namreč, tamkajšnja politika in družba pri izpolnjevanju svojih ciljev nista izključujoči. Kitajska razume kitajski narod kot entiteto, kot celoto, ki pluje v isto smer na istem čolnu.

Prepričana sem, da bi morala biti takšna naravnanost zgled tudi za nas, Slovence, ki smo pogosto precej razklan narod. Pri nas vsak skrbi le zase ali za svojo skupino, ne za vse skupaj. Vzrok tiči v zgodovinski izkušnji, je dejal sogovornik Pije Kapitanovič: »Naše ozemlje je bilo vedno podrejeno pariškemu, dunajskemu ali beograjskemu gospodarju, in ko smo postali lastna država, nismo imeli pravih meril, kaj je prav in kaj narobe. V zbeganosti smo si škodovali in hkrati tudi pozabili na nujnost vzpostavljanja pozitivnega in patriotskega odnosa do slovenskega naroda in Slovenije kot države. A kljub številnim napakam, storjenim v preteklosti, menim, da še ni prepozno, da strnemo sile in ustvarimo velike zgodbe. Verjamem, da so pred nami boljši časi in da nam nekaj brazgotin ne bo skazilo lepote. Še več: lahko nam dajo poseben šarm, s katerim lahko v svet zakorakamo s še bolj dvignjeno glavo.

Zatorej, preštejmo brazgotine, bodimo odgovorni do sebe in okolice ter se nasmehnimo prihodnosti …

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.