Sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi se od redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se razlikuje v tem, da pri sporazumnem prenehanju ni potrebno, da obstaja zakonsko določen razlog za odpoved. Do sporazumnega prenehanja lahko torej pride tudi, če ni prišlo do nobene kršitve obveznosti, in če ni nobenega z delovnim razmerjem povezanega razloga za prenehanje.
 

Pogoji za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi

 
Bistveno je, da sporazumno prenehanje temelji na svobodni in resni volji obeh strank, torej delavca in delodajalca, in da je sporazum sklenjen v pisni obliki. Če je bil delavec v podpis »sporazumnega« prenehanja prisiljen, ali je sporazum podpisal zaradi grožnje ali zmote, je takšno sporazumno prenehanje neveljavno – izpodbojno, in se lahko izpodbija in razveljavi z vložitvijo tožbe pri sodišču.

Svobodna volja je pomembna, ker delavcu pri sporazumnem prenehanju zaposlitve ne pripada odpravnina (razen v primeru upokojitve), niti nadomestilo za brezposelnost. Zakon namreč določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji, kamor sodi tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi pisnega sporazuma. Poleg tega lahko delodajalci v praksi pri sporazumni odpovedi poskušajo zmanjšati tudi druge pravice delavca in npr. določijo odpoved pravici do odpovednega roka.
 
Nasvet delavcem zato je, da naj ne podpisujejo ničesar, česar predhodno niso prebrali, niti naj ne podpisujejo praznih listov papirja, ker se ti lahko kasneje na različne načine predrugačijo. Vrhovno sodišče je v eni izmed odločitev jasno poudarilo, da podpis delavca pomeni njegovo izjavo volje in strinjanje s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma. Čeprav je to kasneje morda obžaloval, to ne pomeni bistvene zmote in ne more vplivati na veljavnost sporazuma.

Na kaj je potrebno biti pazljiv

 
Zaposleni naj bodo pred sklepanjem sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi torej pozorni na naslednje okoliščine:

• sporazum mora biti sklenjen v pisni obliki, sicer je neveljaven;
• do sporazuma mora priti na podlagi svobodne in resne volje delavca in delodajalca;
• sporazum mora obvezno vsebovati zakonska določila in opozorila o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.