Pokojninski gordijski vozel

Pred dnevi so na Gospodarski zbornici Slovenije komentirali odziv Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na belo knjigo o pokojninah.
Fotografija: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Voranc Vogel

Zapisali so, da je njihov odziv v popolnem nasprotju z interesi slovenskih davkoplačevalcev. »Dodatna milijarda evrov za pokojnine in invalidnine bi nas po višini teh izdatkov pripeljala na prvo mesto v EU. To pa bi seveda popolnoma zadušilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva,« so bili jasni. Torej, v isti državi, v isti družbi imamo dva diametralno različna pogleda dveh močnih interesnih skupin, ki sta celo zelo dobro argumentirani. Človek se vpraša, kako bo slovenska družba presekala ta gordijski vozel.

Odgovora na to resno in težko vprašanje nima vlada; niti ga ni imela vlada pred njo ali vlada še pred njo in odgovora, roko na srce, nimam niti sama. A strinjam se s kolegico Pijo Kapitanovič, ki v članku zapiše, da bi bilo zelo koristno, če bi se nehali opirati oziroma računati (samo) na državo. Dejstvo je, da pokojninska blagajna potrebuje vsako leto večjo finančno injekcijo. V zadnjem desetletju je transferje v pokojninsko blagajno povečala za skoraj 60 odstotkov, s 996 milijonov evrov na 1,56 milijarde, kar pomeni, da ima manj denarja za druge storitve.

V drugih evropskih državah se tretji pokojninski steber povečuje.

Torej, črnogledi bi dejali, da ta zgodba nima srečnega konca ali da ima v vsakem primeru poraženca. A sama sem optimist in verjamem, da bomo dojeli, da je skrajni čas, da opustimo to silno ljubezen do shranjevanja denarja na transakcijskih računih, ker so donosi na bančnih računih skoraj enaki ničli, in se začnemo zgledovati po drugih evropskih državah, v katerih se ne povečuje le drugi, ampak tudi tretji pokojninski steber, za katerega so predvidene velike davčne spodbude.

No, pa saj zato ni treba veliko. Že pred dobrimi sedmimi leti je država na mizo dobila javni predlog za uvedbo pravega tretjega pokojninskega stebra, torej namen­skega dolgo­roč­nega var­če­va­nja z davč­nimi olajšavami, a takrat naša družba zanj ni imela posluha (ali potrebe). Pa bi morda ob podatku, da bo že čez 13 let razmerje med zavarovanci in upokojenci padlo pod ena, prisluhnila zdaj? Potreba gotovo obstaja. Vsak dan večja.

Petra Kovič, odgovora urednica poslovnega časnika Svet kapitala

Več iz rubrike