Domov Mnenja 17. November 2018.

Plačni populizem

euro evro denar
© Shutterstock
Medtem ko je bilo na Brdu pri Kranju že vse pripravljeno za slavje v čast podjetniškim zvezdam, je Boštjan Vasle, dolgoletni direktor Umarja, še preden so to storili natakarji, gostom in nagrajencem nalil nekaj čistega vina: »Podatki kažejo, da je vrh gospodarskega cikla že za nami.«

Je kriza za naslednjim vogalom? Za zdaj je še nihče resno ne napoveduje.

Toda časi hitrega gospodarskega okrevanja so bržkone za nami. Gospodarstvo območja evra je v letošnjem tretjem četrtletju v primerjavi z lanskim zraslo le še za 1,7 odstotka. Počasneje je za seboj vleklo pete zdaj že kar oddaljenega leta 2014. In čeprav je slovensko gospodarstvo v precej boljši kondiciji, postaja tudi na sončni strani Alp prepoznaven trend navzdol. Če je slovenski BDP lani zrasel skoraj za pet odstotkov, bo prihodnje leto rasel »le« še s 3,7-odstotno stopnjo.

Za skrbi torej (še) ni čas, mnoga podjetja poslujejo danes bolje kot kdaj prej, vse bolje pa se končno godi tudi zaposlenim na trgu dela. Število brezposelnih se je od vrhunca leta 2014 pri 130.000 zmanjšalo skoraj za polovico, na 76.000, po letih stagnacije ali celo realnega upadanja pa so v zadnjem obdobju končno spet začele rasti plače zaposlenih.

 Rast plač je eden najpomembnejših stranskih učinkov gospodarske rasti.

Rast plač je verjetno eden najpomembnejših stranskih učinkov gospodarske rasti in denarne politike centralnih bank v zadnjih dveh letih. Prav bes zaradi bogatenja najpremožnejšega enega odstotka Zemljanov, občutek ujetosti v začaranem krogu neperspektivnosti in ekonomske stagnacije sta namreč postavila temelje, na katerih so zrasla skrajno desna in ponekod tudi leva populistična politična gibanja, katerih najprepoznavnejši predstavnik je danes ustoličen v Beli hiši.

Vsaj v Evropi si zaposleni končno režejo večji kos pogače. Po letih životarjenja imajo zaposlitve in višje realne prihodke, kar obuja upanje, da bodo njihova ušesa bolj kritično presojala besede teh ali onih hujskačev. Tudi v Sloveniji, kjer naj bi se rast plač stopnjevala vsaj še do leta 2020. A večno vprašanje Slovencev, ki so nekoč sanjali, da bodo postali druga Švica, je, kdaj bomo dosegli evropsko povprečje. Kot kaže, še dolgo ne. Za zdaj enostavno nismo dovolj produktivni in inovativni, naša podjetja pa ostajajo prenizko v dobavnih verigah globalnega gospodarstva.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.