Odvetniška pisarna Senica: Koliko je vreden človek?

Da je v dobi kapitalizma in neoliberalizma človek, ki dela, vreden več od človeka, ki ne dela, je že dobro znano. Človek kot tak seveda ni stvar, ni v pravnem prometu in nima tržne vrednosti. Človekovo življenje je neprecenljivo. Pa vendar je nepremoženjsko škodo, ki nastane človeku, mogoče oceniti v denarju.
Fotografija: Jure Eržen
Odpri galerijo
Jure Eržen

 V pravnem svetu se temu reče pravična denarna satisfakcija. V razvitejših in bogatejših državah je ta višja kot v manj razvitih in revnejših, kar pomeni, da se vrednost človeka meri tudi po tem, kje živi.

Skladno z najnovejšo prakso nekaterih zavarovalnic pa je tudi tisti človek, ki dela, vreden več samo toliko časa, dokler dela za plačilo. V trenutku, ko odloži delo in začne uživati v svojem prostem času, njegova vrednost pade do tiste višine, do katere za njemu povzročeno škodo odgovarja zavarovalnica. Zato bodite, ko obnavljate zavarovanja, pozorni na ta del drobnega tiska.
Za kaj gre? Nekatere zavarovalnice so pri zavarovanju stanovanjskih nepremičnin v splošnih pogojih poslovanja začele dodatno omejevati zavarovalno kritje pri zavarovanju odgovornosti. Gre za zavarovanja, v okviru katerih zavarovalnica krije odgovornost zavarovanca za škodo, ki jo tretje osebe uveljavljajo s civilnopravnimi odškodninskimi zahtevki proti zavarovancu, če se na domu slednjega zgodi nezgoda, katere posledica je poškodovanje osebe ali stvari.

Če se na domu zavarovanca poškoduje obrtnik, ki je prišel popravit pralni stroj, bo zavarovalnica krila njegov odškodninski zahtevek do polne višine dogovorjene zavarovalne vsote. Če se to zgodi prijatelju, ki je k njemu prišel na piknik, bo povsem drugače.

Za posamezni primer je v splošnih pogojih opredeljena zavarovalna vsota, do katere zavarovalnica krije škodo; ta vsota je odvisna od višine plačane premije, za škodo nad to vsoto pa odgovarja zavarovanec sam. Zavarovalna vsota, do katere zavarovalnica krije nastalo škodo, pa je pri nekaterih zavarovalnicah odvisna tudi od tega, kdo je tretja oseba, ki zoper zavarovanca uveljavlja odškodninski zahtevek, in v kakšni vlogi je bila v času, ko se ji je pri zavarovancu pripetila nezgoda.
Za ponazoritev: če škodo utrpi posameznik (gost), ki pride k zavarovancu na zasebni obisk (sorodnik, prijatelj), je v splošnih pogojih zavarovalnic podano nižje zavarovalno kritje. Enako velja, če k zavarovancu pride posameznik z namenom nudenja sosedske oziroma prijateljske pomoči.

Jure Eržen
Jure Eržen


Nekatere zavarovalnice v primeru uveljavljanja odškodninskega zahtevka s strani sorodnikov zavarovanca le-tega sploh ne krijejo. V tem primeru mora celotno škodo, če je zanjo odgovoren, kriti zavarovanec sam. Če se torej na domu zavarovanca poškoduje obrtnik, ki je prišel popravit pralni stroj in mu je spodrsnilo na mokrih ploščicah, bo zavarovalnica krila njegov odškodninski zahtevek do polne višine dogovorjene zavarovalne vsote. Če bo na mokrih ploščicah spodrsnilo prijatelju ali sorodniku zavarovanca, ki je prišel na piknik, pa bo zavarovalnica njegov odškodninski zahtevek krila le do zavarovalne vsote, ki je lahko dosti nižja od splošno dogovorjene (v nekaterih primerih je nižja celo do 97 odstotkov).
Potem ko so nekatere zavarovalnice začele uvajati opisano dodatno omejitev, so se v sodni praksi pojavili primeri, ko so morala sodišča ugotavljati, ali so sorodniki in prijatelji k zavarovancu prišli na zasebni obisk ali z drugim razlogom. Te težave so se sodišča lotila z osnovno jezikovno razlago na podlagi 83. člena obligacijskega zakonika, ki določa, da se nejasna določila pogodb, v konkretnem primeru gre za splošne pogoje, vedno razlagajo v korist druge (šibkejše) stranke, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali pa, če je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana s strani ene pogodbene stranke.
S pomočjo definicije »gosta« iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika so sodišča zavzela razlago, da je gost tisti, ki je »kam povabljen in pogoščen«. Po sodni praksi tako gostje niso tisti, ki pridejo na dom zavarovanca nepovabljeni, prav tako to niso sorodniki, prijatelji in sosedje, ki so na dom zavarovanca prišli pomagat pri nekem opravilu. Ti pač niso na zasebnem obisku in so zato upravičeni do polnega zavarovalnega kritja.
Tej do potrošnika prijazni sodni praksi pa so se nekatere zavarovalnice takoj prilagodile, tako da zdaj izrecno ponujajo nižje zavarovalne vsote tudi v primeru prijateljske in sosedske pomoči. Kaj je razlog za takšno omejevanje zavarovalnega kritja? Najverjetneje preprečevanje zlorab.
Če torej isti posameznik k vam pride v različnih vlogah, je njegovo življenje v očeh zavarovalnice lahko različno vredno. V vsakem primeru pa je ceneje, če se s prijatelji in sorodniki srečujete zunaj svojega doma.

 

 

Maša Kramar, mag. prava, odvetniška kandidatka, Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o. 

Več iz rubrike