Domov Mnenja 12. September 2018.

Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki: Podjetniška presoja pred sodiščem

Ira Mašič
© osebni arhiv
Privilegij podjetniške presoje pred sodiščem – ko šteje prizadevanje, in ne rezultat.

Odgovornost članov organov vodenja in nadzora pri sprejemanju poslovnih odločitev postane aktualna zlasti v primerih, ko se morebitne poslovne odločitve izkažejo za slabe ali celo škodljive. Širši javnosti pa je takšen član organa vodenja ali nadzora predstavljen kot nekdo, ki mora za škodo na vsak način odgovarjati. Pa je res tako?
Najprej je treba pojasniti, da tako imenovano pravilo podjetniške presoje (ang. business judgement rule) v slovenski zakonodaji še ni uzakonjeno. V letu 2014 je bil po zgledu nemške zakonodaje sicer pripravljen predlog novele Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki je med drugim v dopolnitvi prvega odstavka 263. člena vseboval tudi to pravilo, vendar kasneje novela v takšni obliki ni bila sprejeta. V nasprotju s Hrvaško, Nemčijo, Portugalsko, Češko in Romunijo, ki imajo pravilo podjetniške presoje uzakonjeno, si v našem sistemu pravilo utira pot prek sodne prakse – ko in če je to potrebno za odločanje v vsaki konkretni zadevi posebej.

Odgovornost članov organov vodenja in nadzora je urejena v ZGD-1; član organa vodenja oziroma nadzora mora skladno z določbo 263. člena ZGD-1 pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter varovati poslovno skrivnost družbe. V tej določbi sta zajeti dve poglavitni dolžni ravnanji odgovornih oseb, in sicer dolžnost skrbnega ravnanja (ang. duty of care) in dolžnost lojalnosti oziroma zvestobe (ang. duty of loyalty). Na račun družbe je prepovedano pridobivanje kakršnihkoli lastnih koristi, prav tako se je treba izogibati morebitnim konfliktom interesov. V primeru škode, ki bi nastala kot posledica kršitve nalog organov vodenja ali nadzora, zakon določa, da so ti družbi za škodo odgovorni solidarno, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1).

Kaj pa se zgodi, če je član organa vodenja ali nadzora pri sprejemanju podjetniške odločitve razumno domneval, da na podlagi primernih informacij ravna v dobro družbe? Gre tudi v tem primeru za kršitev dolžnosti ravnanja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika? Ne. Odgovor je v pravilu podjetniške presoje oziroma svobode, ki ga sodna praksa priznava in upošteva pri razlagi dolžne skrbnosti ravnanja.

pravo odvetnik sodišče sodnik odvetnik | Author: Pixabay Pixabay

Vsaka podjetniška odločitev, ki se izkaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim merilom skrbnosti (uporaba pravila podjetniške presoje), o čemer se je že izreklo Vrhovno sodišče RS. Obveznost članov organov vodenja in nadzora je namreč mogoče opredeliti kot obligacijo prizadevanja, in ne kot obligacijo rezultata, pri čemer moramo pri sami presoji skrbnosti upoštevati informacije, do katerih je imela takrat odgovorna oseba dostop (sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 97/2015 z dne 9. 12. 2015, podobno tudi sodba in sklep opr. št. III Ips 75/2008 z dne 21. 12. 2010 in III Ips 80/2010 z dne 9. 7. 2013).
Uporaba pravila podjetniške presoje torej omogoča, da se v času, ko je sodišče nedvomno že seznanjeno z rezultatom odločitve, pri odločanju o odškodninski odgovornosti poudarja proces odločanja, in ne rezultat odločitve, kar je pomembno predvsem zaradi narave podjetniškega odločanja. To je že tako podvrženo tveganjem (negotovi učinki podjetniških odločitev, časovno omejene poslovne priložnosti in pritiski).

Z uporabo pravila podjetniške presoje se direktorji, člani uprav in nadzornih svetov lahko delno otresejo strahu pred odškodninskimi tožbami.

Glede na to, kako inovativno je lahko podjetniško razmišljanje, je pri tem treba poudariti še, da kršitev zapovedanega ravnanja, čeprav je za družbo dobičkonosna (ekonomsko upravičen interes), v vsakem primeru predstavlja kršitev dolžne skrbnosti ravnanja. Sklicevanje na pravilo proste podjetniške presoje v takšnem primeru zanesljivo ne bo uspelo. Odločanje uprave namreč pomeni odločanje med več pravno dopustnimi možnostmi, zato so iz uporabe pravila podjetniške presoje izključene vse odločitve, s katerimi bi uprava kršila prisilne predpise – v primeru zapovedanega ravnanja (zakon, odločba organa, sklep skupščine, poslovnik idr.) namreč ni prostora za sprejemanje podjetniških odločitev.
Pravilo podjetniške presoje torej pomeni, da je ravnanje članov organov vodenja in nadzora v skladu s profesionalno skrbnostjo, če so izpolnjene predpostavke: podjetniška odločitev, dobrovernost, odsotnost nasprotja interesov, ravnanje na podlagi primernih informacij in ravnanje v najboljšem interesu družbe. Uporabnost pravila je pogojena takrat, ko je odločitev sprejeta v najboljšem interesu družbe in ko član organa vodenja ali nadzora v trenutku odločanja razumno domneva in verjame v to, da ravna in sprejema odločitev na podlagi primernih informacij. Če torej član organa vodenja ali nadzora pošteno in vestno izpolnjuje svoje dolžnosti oziroma ravna s profesionalno skrbnostjo, se razbremeni svoje odgovornosti za škodo, ki bi lahko nastala tudi zaradi slabe poslovne odločitve. Te pa so v podjetništvu že zaradi same narave dejavnosti neizogibne.


Z uporabo pravila podjetniške presoje se sicer direktorji, člani uprav in nadzornih svetov lahko delno otresejo strahu pred utemeljenostjo morebitnih odškodninskih tožb ali celo očitkov v kazenskem postopku. Kljub temu pa bodo morali v primeru odškodninske pravde zaradi pravil o dokaznem bremenu dokazovati, da so ravnali na podlagi primernih oziroma ustreznih informacij, brez konflikta interesov in v dobri veri, da je takšna odločitev bila v interesu družbe. Splošno dobronamerno priporočilo je, da se v realnem času v procesu odločanja vse ustrezno evidentira, dokumentira in arhivira, to je za primer, če bo kdaj treba na sodišču braniti poslovne odločitve. Ne smemo namreč pozabiti, da gre za funkcije, ki so vezane na mandat, kar pomeni, da bo dostop do dokumentacije kasneje, ko se bo presojalo o morebitni odškodninski ali kakšni drugi odgovornosti pred pristojnimi sodišči, če že ne onemogočen, pa vsaj otežen.


*opomba 1: dr. Peter Podgorelec, Pravilo podjetniške presoje in odškodninska odgovornost članov uprave banke, Podjetje in delo – 2015, številka 3-4, stran 445, GV Založba, 01.06.2015.

 

Ira Mašič, odvetnica Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki

 

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.