Ljubica Knežević Cvelbar: Turistična pomlad

Shutterstock

Turistično leto za nami je bilo izjemno. Rast je nad pričakovanji. Beležimo rast števila turistov, rast števila nočitev in še najbolj pomembno rast cen turističnih storitev. Tudi če želim biti kritična, ne gre, objektivno ima turizem za sabo uspešno leto.

Poleg dobrih rezultatov je zaznati tudi premike v miselnosti deležnikov na področju turizma. 

Po letih resne krize v panogi predvsem zaradi lastniških težav, neinvestiranja v kapacitete in kakovost se stvari premikajo na bolje. Zaznati je večji interes deležnikov za vlaganje v infrastrukturo ter v znanje in raziskave na področju turizma. Po moji oceni se bodo trendi nadaljevali do konca leta 2021, ko bo Slovenija drugič predsedovala Evropski uniji. V istem letu bo Slovenija gastronomska regija Evrope. Turistična pomlad se bo nadaljevala.

Poleg uspehov in rekordov je leto 2018 zaznamovalo nekaj pomembnih turističnih tem, ki nas bodo spremljale tudi v letu 2019.

Danes bom načela tri, ki so po mojem mnenju najpomembnejše.

image
Shutterstock



Lastniška struktura velikega turističnega gospodarstva (predvsem hotelskih podjetij) je posredno ali neposredno v rokah države. Spremembe se dogajajo počasi. Za menedžment in zaposlene to pomeni negotovost, ki ovira poslovanje in ima vpliv na rezultate. Le zadnji dogodki z Istrabenzom kažejo, s kakšno mero negotovosti poslujejo podjetja na področju turizma. Pasivna lastniška vloga terja svoj davek in ima vpliva na kakovost in poslovni rezultat. Predlog, ki ga stroka zagovarja že dlje časa, je ločitev lastništva od menedžmenta. Pokojninski skladi bi bili primerni lastniki nepremičninskega dela v turizmu, takšnih uspešnih primerov lastništva nad nepremičninami v turizmu imajo v nekaj državah po svetu. Menedžment pa bi prevzele družbe, ki imajo dovolj znanja in kompetenc na področju turizma in hotelirstva. Takšen model bi lahko bil uspešen in bi končal »krizo pasivnega lastništva« v slovenskem turizmu.

Poleg velikanov v turizmu imamo veliko srednjih in majhnih podjetij. Turistična pomlad se pozna tudi pri njih. Imela so dokaj uspešno leto in velika večina načrtuje naložbe. Ključna težava, ki pesti srednja in majhna podjetja v turizmu, so procesi pridobitev dovoljenj, predvsem gradbenih. Procesi so žal prepočasni in lahko zamaknejo cikle investiranja tudi za več let. Srednja in majhna podjetja pa večinoma nimajo prostih kadrovskih kapacitet, da bi reševala dolgotrajne in drage postopke pridobivanja dovoljenj. Če želimo nadaljevanje turistično rast, bomo morali narediti več, da dejavnost postane atraktivna za investitorje na vseh ravneh.

Želim si, da bi tri ključne izzive – pasivno lastništvo, procese pridobivanja dovoljenj in pridobivanje kadrov – aktivno reševati. Da bo turizem v dobri kondiciji tudi po letu 2021.

Naslednji resen izziv so kadri. Bazen Balkana ne zadostuje potrebam turističnih zaposlovalcev in bo delavce, posebej v času sezone, potrebno iskati tudi na daljnih trgih. Poklici v turizmu pa zaradi plač in delovnih pogojev niso zanimivi. Plače v dejavnosti bo potrebno dvigovati, tega se zavedajo tudi delodajalci. Finančna kondicija podjetij v turizmu, pri obstoječih davčnih obremenitvah, pa žal ne omogoča pomembnega dviga plač. Turistična podjetja so delovno intenzivna in dvig plač pomeni izjemen pritisk na poslovni rezultat. Večina dobrih turističnih menedžerjev, ki jih poznam, dela in diha za svoje zaposlene. In vedo, da je delo v turizmu delo z ljudmi, ki terja bistveno večje kompetence posameznikov, kot jih družba prizna. Zato je debata o kadrih boleča in po moji oceni v kratkem času težko rešljiva. Je pa potrebna na vseh ravneh in med vsemi deležniki.
V letu 2019 lahko pričakujemo še eno rekordno leto za slovenski turizem. Želim pa si, da bi tri ključne izzive – pasivno lastništvo, procese pridobivanja dovoljenj in pridobivanje kadrov – aktivno reševati. Le tako bomo zagotovili, da bo turizem v dobri kondiciji tudi po letu 2021, ko se turistična pomlad lahko konča.

 



* Avtorica je izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje kot članica uredniškega odbora v osmih vrhunskih mednarodnih revijah s področja turizma in je predavateljica na številnih univerzah po svetu. Za svoje delo je prejela več domačih in mednarodnih nagrad.

Več iz rubrike