Fizika in nogomet

Podobne misli smo slišali tudi v ponedeljek zvečer v Cankarjevem domu od prejemnikov nagrad GZS za gospodarske dosežke. »Ključni rezultat ustvarjajo zadovoljni in samozavestni zaposleni, ki so danes bolje pripravljeni za življenje in katerih delovna mesta so varnejša,« je dejal eden od nagrajencev, Andrej Božič, direktor Steklarne Hrastnik, Med prireditvijo sem se (spet) spraševala, ali je nagrajence na oder pripeljal talent, sreča ali znanje.

Najverjetneje vse troje, a danes smo zaradi novih okoliščin na prelomu, ko je nujen ne le temeljit razmislek, ampak hitro ukrepanje na osnovnem področju, torej v izobraževanju. Imamo orodja za usposabljanje za poklice prihodnosti? Upam, da bi ministrstvo za izobraževanje reklo »da, seveda« in dodalo, da so zbrali vso kreativno moč tako kot na Finskem za takojšnje ukrepanje in uvajanje učinkovitejših šolskih reform. Kajti če bi bilo tako, potem kmalu ne bi le v eni, temveč v vsaki učilnici poslušali profesorje, ki fantom v zadnji klopi razlagajo fiziko s pomočjo njihovega najljubšega športa, nogometa, in zaradi tega v redovalnice zapisujejo samo odlične ocene.

Sama verjamem v spremembe na bolje, saj je bil navsezadnje prav pred kratkim objavljen razpis, ki je nekakšen praktičen odgovor na to, kar Slovenija potrebuje, to je povezovanje učenja in okolja, teorije in prakse. Zdaj le čakamo, da se dobra ideja prelije v prakso. Kajti prihodnost zna pokazati lepši obraz od sedanjosti, če bomo le to hoteli in ponujeno roko zgrabili.

Kot zapiše Jan Bratanič, bi, denimo, »3D-tiskanje kot primer napredne tehnologije, ki lahko ustvarja tudi delovna mesta, lahko pomenilo za našo državo in ves razviti svet s še vedno visoko stopnjo brezposelnih blagodejno selitev proizvodnje spet domov. A le, če bomo v učilnicah znali spodbuditi drugačen način razmišljanja.« Mimogrede: britanski otroci se pri tehnološkem pouku na primer že srečujejo s 3D-tiskanjem, in to bi morala postati realnost tudi pri nas. O tem govorim …