Domov Inovacije 03. Julij 2018.

Tekmovanje startupov: kdo je resnični zmagovalec?

powerup
© Power Up
V Pragi je ta mesec potekal veliki finale največjega evropskega tekmovanja za startupe pod imenom PowerUp. V njegovem ozadju stojijo velika energetska podjetja. A kdo je pravi zmagovalec in kdo poraženec?

Pod okriljem evropskega energetskega pospeševalnika InnoEnergy in s sponzorstvom velikih korporacij, kot so madžarski naftni gigant MOL Group, turški energetski velikan EnerjiSA in poljska industrijska družba Rafako, so se za zmago in denarno nagrado borili startupi iz vse Evrope, tudi iz Slovenije.

Slovenski finalist je bila ekipa myWater, ki želi turističnim mestom priskrbeti čisto vodo iz zraka - brez odvečnih plastenk.

Petnajst energičnih predstavitev inovativnih produktov mladih startupov izkušeni žiriji v čudoviti palači Žofin, ki stoji na otočku reke Vltave, prelestna voditeljica prireditve in napeto vzdušje, nabito s pričakovanjem – vse to je bolj spominjalo na žreb skupin za nogometno svetovno prvenstvo ali finale Evrovizije kot pa iskanje poti do poslovnega uspeha. Omenjenih petnajst startupov si je nastop pred žirijo priborilo na predhodnih tekmovanjih, kjer so jih izbrali izmed 299 ekip iz 24 držav.
Velikega zanimanja med startupi za tekmovanje PowerUp je bil vesel tudi izvršni direktor družbe InnoEnergy za Vzhodno Evropo: »Zares smo veseli, da se je močno dvignil nivo tekmovanja od lani do letos. Ne gre le za številnost prijav, ki jih bilo letos dvakrat več, pač pa tudi za kakovost. Sodelujoče ekipe so s svojim razvojem prišle že zelo daleč in imajo potencialnim investitorjem kaj pokazati. Ko smo pred dvema letoma in pol uvedli to tekmovanje, je bilo razmerje med tistimi, ki so imeli zgolj idejo, in tistimi, ki so imeli v rokah že izdelek, približno pol-pol. Danes je razmerje povsem drugačno, zgolj deset odstotkov prijavljenih je imelo le razdelano idejo, preostali pa so že precej bolj napredovali v razvoju in imajo na primer že prototipe svojih izdelkov.«

Startup iz Slovenije

Slovenski finalist je bila ekipa myWater, ki jo sestavljata oče in sin, Robert in Aljaž Slavec. Njun izdelek je naprava, ki iz zraka pridobiva pitno vodo, želita pa si, da bi kmalu stala na številnih vogalih velikih turističnih mest, kjer so trume žejnih turistov, ki bi si lahko vodo točili iz njunih naprav, namesto da bi ves čas kupovali nove in nove plastenke ter tako smetili mesto. Robert pri tem pove, da ima njun izdelek zanimivo zgodovino: »Pravzaprav smo na začetku želeli narediti napravo, ki bi čistila onesnažen zrak. Ena od stvari, ki jih je iz zraka mogoče pridobiti, je tudi čista pitna voda. Ker smo kmalu ugotovili, da čiščenje zraka tržno ni najbolj zanimiva ideja, smo se raje preusmerili v vodo – tu je videti precej več potenciala.«

Startupom ponujajo roko korporacije

powerup | Author: Power Up Power Up

Tekmovanje PowerUp sofinancirajo velike energetske korporacije in tako podajajo roko mladim startupom na začetku njihove poti. Zsolt Winkler, vodja inovacijskega vozlišča Open Innovation Hub pri madžarski naftni družbi MOL Group, pravi: »Mi imamo veliko, kar lahko mladim startupom pomaga na njihovi poti – damo jim lahko ogromno podatkov, ki jih imamo o trgu in potrošnikih, in če so dobro pripravljeni na rast, jim lahko pomagamo, da svojo operacijo hitro razširijo in delajo na veliko. Partnerstvo z nami jim pomaga pridobiti zanimanje javnosti, kredibilnost in tako lažje pridejo do potencialnih strank in uspeha.«
Zelo podobno meni tudi Michał Maćkowiak, vodja inovacij pri družbi Rafako S. A., ki pravi, da startupi lahko izkoristijo njihov know-how ter številne povezave s partnerji.

Kdo je odnesel glavno nagrado?

Za zmago na tekmovanju je bila razpisana nagrada 30.000 evrov (za drugouvrščenega 10.000 in za tretjeuvrščenega 5000). Veliko? Glede na razkošnost prireditve in obsežnost celotnega tekmovanja se zdi precej skromna. Da morda niti ni denarna nagrada tisto, kar privablja inovatorje, je namignil tudi Jakub Miler: »Več kot sama denarna nagrada je vredno povabilo v InnoEnergyjev podjetniški pospeševalnik Highway, ki pomaga startupu pri nadaljnjem razvoju, tudi pri naknadni pridobitvi sredstev. In to je dobro, člani pospeševalnika so nam že sami povedali, da jim je ta program omogočil rast. Dejali so nam: 'Če bi nam na začetku zgolj dali denar, bi ga mi preprosto zapravili. S programom pa nam uspeva povečevati vrednost startupa.' In to je bistvena sestavina za uspeh startupa.«

14 let je star zadnji startup, ki je zrasel iz nič v eno najvrednejših podjetij na svetu.


In kdo se je na koncu veselil glavne nagrade? To je bila estonska ekipa Zubax Robotics s produktom, ki povečuje energetsko učinkovitost sistemov v letalstvu – za deset odstotkov naj bi izboljšali izrabo krmilnikov elektromotorjev v letalstvu, kar naj bi povečalo doseg električnih letal (in nekoč morda tudi drugih vozil). Pavel Kirienko, vodja Zubaxa, je bil zmage seveda vesel in tudi sam menil, da finančno prva nagrade ne bo spremenila usode njegove družbe: »Trideset tisoč evrov ne bo vplivalo na to, ali nam bo uspelo, čeprav seveda vsak znesek pride prav. V industriji smo sicer že zelo dobro povezani, a organizatorji tekmovanja PowerUp imajo dostop do različnih virov, tako industrijskih kot kadrovskih, ki jih mi izjemno potrebujemo. Z zmago smo se dokazali in pričakujemo, da nam bo to olajšalo dostop do teh virov. Vsekakor bomo izkoristili vse, kar nam bodo ponudili.«
Drugo nagrado je domov odnesla ekipa Wellparko iz Litve, ki ponuja rešitve mestom in podjetjem za boljšo izrabo parkirišč s pomočjo videolociranja prostih parkirnih mest, tretje pa se je na domačih tleh veselila češka ekipa podjetja Neuron Soundware, ki poskuša s pomočjo zvočnih senzorjev predhodno napovedati prihajajoče težave in okvare.

start up podjetje delo pisarna | Author: Pexels Pexels

Slovenci sicer praznih rok, toda …

Robert Slavec iz slovenske ekipe myWater ni točil solza ob tem, da so ostali praznih rok: »Razočaranja ni. Bilo je petnajst odličnih ekip, zmagale so najboljše. Mi smo zadovoljni, da smo lahko predstavili našo idejo in upam, da nam bo uspelo najti investitorja. Imamo tako imenovani minimalni produkt, zdaj je čas, da izdelek postavimo na tržišče. Za začetek se dogovarjamo z eno od gorskih koč, lotili pa se bomo tudi številnih turističnih mest, ki bi lahko ponudila naš izdelek obiskovalcem.«
Da lahko ne le dobra predstavitev, pač pa tudi odličen nadaljnji razvoj odpre številna vrata, lahko potrdijo tudi pri družbi Mebius, lanskem slovenskem startupu na tekmovanju PowerUp. Kljub temu da jim ni uspelo osvojiti nagrade (takrat je bila glavna nagrada še 10.000 evrov nižja kot letos), jim je z nadaljnjim dobrim delom uspelo pridobiti posebno povabilo madžarske družbe MOL Group in se tako vključiti v pospeševalnik Highway, pri tem pa so prejeli še investicijo, vredno 150.000 evrov.

Zakaj Goljat podaja roko Davidu

Ob vseh vznesenih besedah o pomoči novim podjetnikom na njihovi poti k transformaciji sveta v boljšega, čistejšega in okolju prijaznejšega bi še pomislili, da velike korporacije s tovrstnimi tekmovanji in nagradami startupom opravljajo skoraj karitativno delo. Zakaj? Zakaj bi gigantski sistemi pomagali na poti palčkom, ki iščejo načine za disrupcijo velikih poslovnih modelov? Zakaj Goljat podaja roko Davidu, če ga ta mali predrzneš lahko uniči? Prav zato. Po pravilu 'imej prijatelje blizu, sovražnike pa še bližje' si veliki sistemi s sodelovanjem z malimi startupi zagotavljajo, da jih ti ne morejo presenetiti oziroma lahko tudi sami pridobijo z njihovim napredkom, ne pa da so žrtve njihovega uspeha.

Zakaj Goljat podaja roko Davidu, če ga ta mali predrzneš lahko uniči?

Zsolt Winkler pravi: »Startupi iščejo poslovne modele, ki bi tvojega lahko sesuli. A prav to je razlog, da vanje investiraš. Če z njimi sodeluješ, vidiš, česa se lotevajo in kakšne ideje imajo. Pravzaprav ti govorijo, kako bodo pojedli tvoj trg, če jih le poslušaš. In pri tem te ne sme zavesti miselnost, da si velik, oni pa majhni in nebogljeni. Spoznaš se na posel in misliš, da veš, kaj deluje. Prepričan si, da njihove nenavadne ideje nikakor ne morejo delovati. Nato pa se zgodi točno to. Takšnih primerov je bilo že nešteto, moj najljubši sta Kodak in Instagram. Kodak je obstajal že skoraj sto petdeset let, Instagram pa je bil star dve leti in se je prodal za milijardo dolarjev, medtem ko je prvi skoraj povsem propadel, ker so mu ti novinci požrli ves posel. Kodaku njegova velikost in desettisoči zaposlenih po vsem svetu niso nič pomagali, da jim ne bi trga pojedel startup, ki ga je ustanovilo dvanajst posameznikov.«
Tudi Gül Erol, glavna tehnologinja v turški družbi Enerjisa, v sodelovanju s startupi vidi veliko prednosti: »Prvič smo pokrovitelji tega tekmovanja in pričakujem, da bomo našli pot do sodelovanja s startupi in nam bo uspelo vzpostaviti programe, koristne za obe strani. S seznanjanjem z idejami energetskih startupov iz vse Evrope tudi spoznavamo, s kakšnimi težavami vse se srečujejo druge regije v Evropi. Mnoge od teh težav morda čakajo tudi nas v Turčiji in to je dobro opozorilo, da se znamo nanje dovolj zgodaj pripraviti.«
Sodelovanje velikih korporacij s startupi z namenom zajeziti disruptivni vpliv inovatorjev se je v zadnjih letih že dodobra uveljavilo. Med prvimi so potencialno simbiozo med velikani in palčki odkrila tehnološka podjetja, saj so mnoga od njih sama v kratkem času tako zrasla skoraj iz nič do največjih podjetij na svetu. Zdaj jim sledijo tudi druga podjetja, ki jim kultura inovatorstva ni tako zelo blizu. Ali kot je dejal Zsolt Winkler iz MOL Group: »Kaj je bolj dinozavrskega kot naftna podjetja? Prav zato se z novo strategijo osredotočamo na nova področja investiranja. Seveda velika večina naših prihodkov prihaja iz klasičnega posla, a želimo se pripraviti na prihodnost, zato investiramo v inovativne poslovne modele. Že zdaj širimo ponudbo, ki jo nudimo našim odjemalcem, v bodoče pa bo tega še več. Želimo si inovativnih partnerjev, s katerimi bi skupaj razvijali naše investicije.«

robot ženska ideja razmišljanje poslovni model start up zanimanje vprašaj | Author: Pixabay Pixabay

Kako je videti sodelovanje med velikani in palčki

Sodelovanje med velikani in palčki se lahko razvije v lepo simbiozo, od katere oboji pridobijo. Mladi startupi dobijo dostop do virov, trga in tudi nekaj know-howa, velikani pa se seznanijo z drugačnim načinom inoviranja in prelivanja idej v posel, predvsem pa poskušajo poskrbeti, da jih tovrstni disruprtivni poslovni modeli ne ujamejo na levi nogi in jim v kratkem času ne odžrejo velikega dela trga. A pozor, zaradi zelo različne narave sodelujočih zna biti takšno sodelovanje tudi zelo težavno. Zsolt Winkler pravi: »S startupi sodelujemo že desetletje. Vedno več velikih podjetij išče poti za sodelovanje z njimi. Toda korporacije in startupi ne govorimo istega jezika niti nismo na isti strani, to je povsem drug svet. Startupi so domiselni in hitri, nikakor pa ne morejo vsega testirati na tako obsežni skali, kot to delamo uveljavljena podjetja. Tudi zato je treba biti pri sodelovanju z njimi previden. Ne moreš nekje v svojem poslovnem modelu uvesti njihove rešitve, nato pa se izkaže, da zadeva ne deluje, kot se je pričakovalo, in imaš ogromno poslovno škodo. Treba je najti način, kako jih vkorporirati v družbo, na kakšen način združiti moči. Vsekakor je njihova močna stran inoviranje, korporacija pa mora prispevati način, kako se inovacija testira in kako vpelje v sistem.«
Različna kultura delovanja lahko pri obojih povzroči tudi precej frustracij. Startupe moti počasnost sprejemanja odločitev korporacij, zadnje pa pogosto jezijo hitri zasuki startupov, ki sredi procesa povsem spremenijo svoj koncept ali določen aspekt svojega posla (pri tem pa se jim ne zdi nič posebnega, da o tem niso dovolj zgodaj obvestili svojih partnerjev).

Konec dobe samorogov?

Alex Hunter, nekdanji vodja digitalne strategije skupine Virgin, je na tekmovanju dejal: »Eno od podjetij, ki se predstavljajo tu, bi lahko spremenilo svet. In to ne v prihodnjih petdeset letih, pač pa v petih. Težava številnih startupov danes je, da iščejo rešitve za probleme, ki ne obstajajo. Tu pa so se zbrali inovatorji, ki so se odločili, da se bodo lotili obstoječih težkih problemov, ki jih je treba rešiti, če hočemo dobro človeštvu. Morda bo kateremu od tu prisotnih podjetij uspelo, da postane tako imenovani samorog, startup, ki zraste v svetovnega velikana.«

google pisarna delo | Author: Arhiv podjetja Arhiv podjetja

A v obdobju, ko velike korporacije poskušajo pridobiti startupe pod svoje okrilje, se zdi, da se doba samorogov končuje. Tako kot sta se začela Apple in Microsoft v sedemdesetih letih, AOL v osemdesetih, Google in Amazon v devetdesetih letih in Facebook po letu 2000, ko so od nič v kratkem času zrasli v najvrednejša podjetja sveta, v zadnjem obdobju očitno to skoraj ni več mogoče. Zadnji velikan je Facebook, zdaj star že 14 let. Od takrat sta morda še dva startupa obetala, da bosta prerasla v samoroga – Uber in Airbnb, a prvi še vedno išče pravi poslovni model in na vidiku še nima prave dobičkonosnosti, drugi pa je kljub velikemu uspehu neprimerljiv s predhodniki; njegova vrednost presega komaj pet odstotkov tiste od Facebooka.
Zakaj? Spremenilo se je okolje, tudi velika podjetja, predvsem tehnološki velikani skrbijo, da male startupe pokupijo dovolj hitro, ko so videti obetavno, preden zares lahko prerastejo v samoroge. Morda še bolj pomemben razlog pa je pomanjkanje velikih prebojnih sprememb v tehnologiji; zadnjim samorogom je uspeh omogočil razmah interneta, ki je spremenil poslovno okolje po vsem svetu, pomagali so tudi pametni telefoni. Do naslednje tovrstne prelomnice bo startupom verjetno težko ponoviti najbolj osupljive zgodbe svojih predhodnikov. V zadnjih letih se je zdelo, da bi bila ta prelomnica lahko tehnologija blockchain, a za zdaj še ni upravičila teh pričakovanj.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.