Domov Inovacije 01. Marec 2018.

Dobrodošli v družbi 4.0

robot humanoid
© Shutterstock
Na šestem italijansko-slovenskem poslovnem forumu je gospodarski vrh obeh držav razpravljal o vlogi znanosti in inovacij za trajnost gospodarske rasti in poudarjal pomen družbene blaginje, ki jo bomo morali še bolj negovati v tako imenovani družbi 4.0. Tehnološke inovacije so kot kladivo; lahko je odličen pomočnik, lahko pa te močno udari po prstih.

Deset let po gospodarski krizi je Evropa spet v razcvetu. Ekonomski razvoj, nove poslovne priložnosti, dobre razmere na trgu, inovacije in splošna družbena blaginja kar kličejo po še večjem optimizmu in razvoju. Prav zadnji je v zadnjih letih tako intenziven, da nam po drugi strani vliva strah v kosti. Industrijska politika bo kmalu iz sodobne družbe ustvarila »družbo 4.0«, v katero bomo medse sprejeli robote, umetno inteligenco, klone, čipe, pametne domove, povezane stvari, algoritme in kvantno tehnologijo. Giuliano Poletti, italijanski minister za delo in socialne politike, je na forumu opomnil, da se bo fizični prostor, kot ga poznamo danes, spremenil. »Kam nas peljejo inovacije? Bomo postali žrtve lastnih izumov?«

To sta temeljni vprašanji, ki si ju morajo postaviti politiki, tranzicijo pa voditi z največjo odgovornostjo. »Žal je zakonodaja počasnejša od inovacij, zato potrebujemo na vodilnih položajih močne in v tej smeri podkovane ljudi, ki jih ne bo strah družbe 4.0, po drugi strani pa ne bodo pozabili na vlogo tehnologije; ta naj služi ljudem, in ne obratno.« Državni sekretar Tadej Slapnik iz kabineta vlade je Polettijeve besede podkrepil z besedami, da je vloga državnih organov predvideti potencial teh inovacij in zaščititi ljudi s strategijami in zakoni. Družbo 4.0 moramo kljub novim dejavnikom upravljati mi, ljudje. Slovenija se bo v prihodnosti po njegovem mnenju spopadala predvsem z izzivom, da ostane zelena in inovativna dežela. S procesi, kot so digitalizacija, krožno gospodarstvo in industrijska politika, bomo v prihodnjih letih dosegli cilje, kot so visoka kakovost življenja, pametna mesta s pametnimi domovi (z elementi lesa), ekološka ozaveščenost prebivalcev, povečan turizem, mobilnost in vedno višje kompetence ljudi na trgu delovne sile. »Slovenija je majhna po velikosti, a ima ogromen potencial, že danes je precej napredna, kar se tiče družbe 4.0.«

robot algoritem digitalizacija umetna inteligenca ai prihodnost znanost | Author: Shutterstock Shutterstock

Kje je mesto Slovenije

Prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan, ni zanikal prednosti Slovenije v spretnostih delovne sile, izobrazbi, zadovoljivi infrastrukturi, pozitivni usmeritvi in socialni noti, a dejal je, da bi se morale investicije v raziskave in razvoj občutno povečati. »Slovenija je v zadnjih letih shujšala v možgane.« Vložki v znanost, raziskave in razvoj na državni in zasebni ravni so ključni gospodarski kazalniki, ki prinesejo povečano stopnjo rasti BDP, produktivnosti, zaposlovanje in splošen napredek. Gospodarsko šibkejše države po svetu se velikokrat srečujejo z nezadostno proračunsko zmogljivostjo javne in zasebne sfere, pa tudi s pomanjkanjem političnih mehanizmov in industrijskih dejavnosti za gospodarsko rast z inovacijami. Ta dejavnik bo postal kritična kategorija za napredek, kohezijo znotraj EU in blaginjo EU njenih državljanov, pravijo študije iz EU, ZDA in Azije. »Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami vlaga precej manj denarja v znanost in se oddaljuje od začrtanih smernic raziskovalne in inovacijske strategije 2011–2020 (RISS). Dosegamo le polovico začrtanih sredstev.« Udeležencem foruma je prikazal graf primanjkljaja kapitala za specialiste, kot so inženirji in znanstveniki, ter za prehod prebojnikov na trg. »Razmere poimenujem samomorilski inovacijski sistem v državi. Investicije v R&D (raziskave in razvoj) niso presegle dveh odstotkov že več kot deset let, v nekaj letih so celo padle na 1,5 odstotka državnega proračuna, medtem ko veliko držav v R&D vlaga vsako leto več, od tri do štiri odstotke sredstev. Predvidevam, da bomo leta 2022 dosegli predkrizno raven, kar pomeni, da smo izgubili 13 let.« Dekan tržaške univerze Maurizio Fermeglia je na forumu opozoril na to, da v Sloveniji ne smemo kopirati drugih sistemov, temveč narediti lastnega, in tu nastopi pomembna vloga investicij, tudi v človeški kapital. Financiranje znanosti in novi izumi bi v slovenska podjetja prinesli več časa, strank, večji trg in manj stroškov. »Roboti in ljudje so za zdaj na različnih delovnih mestih v EU komplementarni med seboj,« je povedala dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete v Ljubljani in dodala, da je v Sloveniji največ delovnih robotov na področju manufakture. »Najdemo jih v avtomobilski industriji, pri delu z odpadki in s plastiko. Pred 20 leti smo imeli le 200 robotov, danes se je njihovo število povečalo na 2452.«

ita forum | Author: Uroš Hočevar Uroš Hočevar

»Na katerem delovnem mestu bo moj sodelavec robot?«

Dejstvo, da smo ljudje za zdaj nezamenljivi v primerjavi z roboti, nas prav toliko potolaži, kolikor se nam zatresejo hlače. Profesor Fermeglia v študijskih programih skrbno izbira snovi za izobraževanje, ki poudarjajo večdisciplinarnost, kar poudarjajo tudi v ameriškem uradu Biro statistike dela, v katerem raziskujejo prihodnost poklicev. »Znanje postane produktivnost in nore ideje postanejo realnost, ko se stimulira kreativnost državljanov.« Roboti niso kreativni, prevzeli bodo delovna mesta, kjer so aktivnosti ponavljajoče in generične. Do leta 2030 naj bi se uresničila množična redukcija poklicev v telemarketingu (99 odstotkov), računovodij in revizorjev (94 odstotkov), trgovcev na drobno (92 odstotkov), nepremičninskih agentov (86 odstotkov), v jeklarstvu in podobnih industrijah (83 odstotkov). Manj kot dva odstotka možnosti redukcije poklica pa so med zobozdravniki, kemičnimi inženirji, glasbeniki, arhitekti, trenerji, duhovniki in v zabavni industriji. Veliko sodobnih poklicev se bo transformiralo, zahtevali bodo »višje« kompetence oziroma spretnosti. Pred nekaj leti je 61 odstotkov delovnih mest v Sloveniji zahtevalo srednje visoke spretnosti, danes le še 43 odstotkov, vedno več delodajalcev zahteva visoke spretnosti.

Si predstavljate, da se bodo do leta 2030 razširili poklici, kot so spominski kirurg, izdelovalec telesnih delov, asteroidni rudar, digitalni arhitekt, strokovnjak za 3D-tiskanje, upravljavec osebne blagovne znamke, energetski menedžer, raziskovalec sledljivosti, svetovalec za fotografijo, turistični vodnik po vesolju, profesionalni igralec igric, genetski svetovalec ... »Spretnosti so nafta nove dobe,« doda Pogačar. Družba 4.0 prinaša izzive, ki jim bodo kos le tisti, ki se bodo zavedali tranzicije, pred katero stojimo danes.

robot prihodnost digital tehnologija znanost | Author:

Izzivi 2030

Na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu so ekonomisti opozorili na novosti, pred katere smo postavljeni. Populacija se veča, prebivalstvo se stara, vedno več ljudi dela od doma ali skupnih »coworking« pisarnah, vedno večjo nevarnost pa nam predstavljajo naravne katastrofe. Vse to je treba upoštevati pri postavljanju ciljev. Ti naj temeljijo na krepitvi človeškega kapitala, industriji 4.0 in zeleni politiki. »Do leta 2050 bi se lahko 139 držav na svetu popolnoma vzdrževalo s pomočjo sonca, vetra in vode. Pri tem nam bo pomagala umetna inteligenca. Internet stvari je že skoraj del preteklosti, zdaj bomo morali začeti razvijali internet nanostvari (IoNT). Znanost, tehnologija in družba so zelo povezane in zato je treba poudarjati te premise v državi, ki želi uspevati tudi v prihodnje,« doda tržaški profesor.

olli električni avtobus | Author: Arhiv podjetja Arhiv podjetja

Te izzive že popolnoma uresničuje električni avtobus brez voznika olli, ki so ga naredili s 3D-tiskanjem visokousposobljeni ljudje v ZDA. Pomembno vlogo pri iskanju investicij za raziskave in preboje na trg imajo tudi »mali nori znanstveniki«, ki morajo konkretneje komunicirati s podjetniki (to dosežejo z več spretnostmi). »Zasebniki imajo denar, ki ga radi investirajo v dobre zgodbe. Raziskovalci morajo privlačiti investitorje, željne dobička,« je sklenil Fermeglia. Evropejci se lahko veliko naučimo od Azijcev, ki nas prehitevajo »po desni«. Tam imata kar dve tretjini prebivalcev od 25 do 35 let končan študij, so izjemno marljivi in ambiciozni, zato že danes ustvarjajo produkte in storitve na višji ravni. Bomo evropsko družbo 4.0 ustvarjali mi ali bomo sledili naprednejši Aziji?


O Italijansko-slovenskem Forumu

ita forum | Author: Uroš Hočevar Uroš Hočevar

Forum, ki ga organizira »Italijansko-slovenski Forum italo-sloveno« skupaj z Veleposlaništvom Republike Italije, uradom Agencije za zunanjo trgovino (ITA), Italijanskim kulturnim institutom v Ljubljani in Institutom Jožef Stefan, se ga vsako leto udeleži več kot 150 gospodarstvenikov, znanstvenikov, raziskovalcev ter predstavnikov institucij obeh držav in diplomatskih predstavništev v Sloveniji. Srečanje udeleženci prepoznavajo kot dobro prakso v gospodarskem sodelovanju med obema državama. Podpirajo ga pokrovitelji Intesa Sanpaolo Bank, Eni Adriaplin, Generali Slovenija in Unicredit Banka Slovenija. Po srečanju organizatorji pripravijo publikacijo na naslovno temo srečanja, v kateri so zbrani odsevi prispevkov in razprav na srečanju.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.