Zuckerberg zaskrbljen zaradi vpliva Kitajske na nadzor interneta

Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je pozval Evropsko unijo, naj prevzame vodilno vlogo pri določanju globalnih standardov za tehnološke ureditve, drugače, pravi, si bodo države za vzor vzele Kitajsko.

»Mislim, da veliko držav spremlja Kitajsko in si misli, da bi njihov model mogoče deloval tudi pri njih,« je med video razpravo z evropskim komisarjem Thierryjem Bretonom dejal Zuckerberg. Kot primer je navedel pekinški model, pri katerem »vam ni treba toliko spoštovati človekovih pravic pri upravljanju družbe«.

»Skrbi me, da se bo tak model razširil na druge države,« je Zuckerberg še dodal v pogovoru, ki ga je organiziral Center za ureditve v Evropi.

Vodilni mož giganta med socialnimi omrežji »protistrup« vidi v jasnem regulativnem okvirju, ki izhaja iz zahodnih demokratičnih držav in lahko postane standard po vsem svetu. Ko Evropa določi politiko, ta pogosto postane standard po vsem svetu, meni Zuckerberg, ki se sklicuje na splošno uredbo o varstvu podatkov GDPR, ki je bila sprejeta v mnogih državah.

Breton, eden najvišjih funkcionarjev EU na področju tehnološke politike, je opozoril, da morajo tudi Facebook in druga velika tehnološka podjetja izpolnjevati določene vrednote. »Če želite imeti pravilno ureditev, potrebujete jasen nabor vrednot; v Evropi te vrednote imamo«, je dejal, in hkrati namignil, da Facebook včasih ne dosega teh standardov, zlasti pri nadzoru nezakonitih vsebin ali plačevanju poštenih davkov.

 

(proti)napad lobistov

Naloga generalnega direktorja je prisluhniti vsem in nato sprejeti odločitev, je Zuckerberga opomnil Breton. »Na koncu boste odgovarjali vi, nihče drug,« je dejal.

Razprava je potekala v času, ko se Facebook odpravlja na lobistično kampanjo po Evropi. Evropska komisija namreč pripravlja zakon o digitalnih storitvah (DSA), ki je pomemben del zakonodaje EU, namenjene omejitvi moči velikih ameriških tehnoloških podjetij.



Zakon naj bi vključeval vse vidike digitalnega sveta, vključno z omejevanjem sovražnega govora, zaščito uporabniških podatkov in preprečevanjem velikih podjetij, da bi zlorabila svoj prevladujoči položaj na trgu.

Podjetja iz Silicijeve doline pripravljajo močan lobističen protinapad, da bi omejili doseg nove zakonodaje. Slednja bi namreč lahko prisilila Facebook, Google, Amazon, Apple in druge, da razdelijo svoja podjetja, tekmecem zagotovijo dostop do svojih podatkov in delujejo bolj kot javna podjetja, ne pa kot inovatorji, ki iščejo dobiček.

Z zakonom bi podjetja postala odgovorna tudi za nezakonite vsebine, na primer sovražni govor ali piratsko glasbo, kar bi spremenilo »laissez faire« politiko, za katero pravijo, da je spodbudila internetno revolucijo.