Domov Ikonomija 17. Avgust 2018.

Zmernost slovenskih kriptomilijonarjev

avto jahta luksuz bogataši
© Shutterstock
Medtem ko kriptomilijonarji na tujem na veliko zapravljajo novopridobljeno bogastvo za lamborghinije, modo, umetnine, so v Sloveniji z izjemo peščice za zdaj bolj zadržani. Povpraševanja po luksuznih vozilih je menda nekaj več, ne pa tudi po umetninah.

Luksuzni avtomobil za nekaj sto tisočakov? Ni problema! Kriptomilijonarji se med ponovno rastjo svojega digitalnega premoženja spet odločajo za nakupovanje luksuznih igrač. Statusnih simbolov bogatašev.

Če se je pri nas z nekaj uspešno izvedenimi prvimi izdajami kovancev (ICO) na cestah zaslišalo rjovenje avtomobilov znamk Porsche ali BMW M4, je marsikje v tujini postal najbolj iskan kultni bik, ki krasi pokrove motorjev športnih avtomobilov znamke Lamborghini. Italijanski luksuzni avtomobili so prerasli v statusni simbol med kriptomilijonarji.

Bik kot statusni simbol kriptosveta

»Kdaj bo lambo?« se pogosto širi vprašanje po družabnih medijih, potem ko kdo izvede uspešen ICO. To je pesem za ušesa proizvajalca luksuznih avtomobilov in traktorjev iz Italije. Lani je prodaja lamborghinijev zrasla že sedmo zaporedno leto. Prodanih je bilo 3815, kar je skoraj dvakrat toliko kot leta 2013.

Nekateri molčijo o uresničitvi svojih sanj, spet drugi rohnijo po avtocestah s svojimi novimi jeklenimi konjički.

Del rasti je seveda treba pripisati gospodarski rasti in vsesplošnemu izboljšanju optimizma med potrošniki, tudi bogataši, ki jim je zadnja kriza pristrigla potrošniške peruti. Del norije za luksuznimi avtomobili in drugimi dobrinami je na drugi strani mogoče v razvitem svetu pripisati tudi visoki rasti vrednosti kriptopremoženja. Je naključje, da je bilo v nekaterih ameriških salonih v decembru lani, ko je večina najbolj priljubljenih kriptovalut, med njimi bitcoina, ethereuma, rippla, dosegale rekorde, prodanih tudi petkrat več lamborghinijev kot v povprečnem mesecu zadnjih treh let? Verjetno ne.

Tako kot verjetno ni naključen nastanek podjetja Moonlambos, ki je začelo lani jeseni prodajati lamborghinije v zameno za najbolj razširjeni kriptovaluti na svetu bitcoin in ethereum.

Na spletu je kot šala nastala celo spletna stran hypecoaster.com, kjer si lahko vsak preračuna, kolikšen delež lamborghinija si lahko kupi z enim digitalnim kovancem ether. Po spletu se je začel širiti tudi spletni grafit (meme, op. p.), na katerem je soustanovitelj kriptovalute ethereum Vitalik Buterin upodobljen kot Jezus, ki prinaša lamborghinija.

avto luksuz | Author: Reuters Reuters

Nedosegljiv za večino, drobiž za peščico

V času pisanja tega članka je izračun pokazal, da bi en lamborghini aventador stal 535 ethrov ali slabih 325.000 evrov. Najcenejši na strani Moonlambosa je stal 518 ethrov, sicer letnik 2016. Za bugattija veyrona pa je bilo treba odšteti 1710 ethrov ali skoraj 130 bitcoinov, kar je zneslo več kot milijon evrov.

Nekateri so za buggatija veyrona iz svojega žepa plačali manj kot 400 evrov, vse drugo je naredila inflacija vrednosti najbolj priljubljene kriptovalute.

To so nepredstavljive vsote za slehernike, za tiste, ki so verjeli v kriptovalute od samega začetka, pa bolj ali manj drobiž. Nekdo, ki je sredi leta 2011 vložil denar v bitcoin in je digitalne kovance odtlej tudi obdržal – dejstvo je, da je teh izredno malo –, je tako za buggatija veyrona iz svojega žepa plačal manj kot 400 evrov, vse drugo je naredila inflacija vrednosti te najbolj priljubljene kriptovalute.

Koliko kriptomilijonarjev je v Sloveniji, je težko oceniti. A glede na to, da smo Slovenci glede na številnost prebivalstva med najbolj aktivnimi državami na področju ICO in vsesplošnega zanimanja za kriptovalute, ta številka ne more biti pretirano nizka. Na lestvico najbogatejših sta se lani resda uvrstila le dva, soustanovitelja spletne borze Bitstamp Nejc Kodrič in Damian Merlak, številni projekti so medtem z izdajanjem lastnih žetonov (ICO) nabrali več kot 150 milijonov evrov, sočasno pa obstaja cela množica tistih, ki je milijone ali vsaj na stotisoče evrov zaslužila zgolj s plemenitenjem svojih prihrankov v kriptosvetu.

Voznega parka ne plemenitijo le kriptomilijonarji

Čeprav v Sloveniji kroži veliko zgodb o bogatih ponudbah kriptomilijonarjev za razne nepremičnine ali pa o rastočem povpraševanju po jahtah in luksuznih vozilih, pa očitno še ni kritične mase tistih, ki bi razsipali s svojim na novo pridobljenim bogastvom. Morda drži, da so kriptomilijonarji nova potrošniška skupina, a na celoten trg luksuznih dobrin vsaj za zdaj ne vplivajo bolj od splošnega izboljšanja razpoloženja, ki ga med potrošnike seje visoka gospodarska rast.

»Povpraševanje po luksuznih vozilih raste, saj se je spremenila gospodarska situacija v Sloveniji,« vidi splošni optimizem med Slovenci Igor Kocjančič iz Porsche Slovenija, ki povezave med vrednostjo kriptovalut in povpraševanjem po luksuznih vozilih ni hotel ne potrditi ne ovreči. Kot pravi, se v svetu kriptovalut pojavljajo različne luksuzne znamke, ki jih mediji povezujejo s kriptomilijonarji, vendar mnoge pri nas niso uradno zastopane, zaradi česar je težko ocenjevati, za koliko se je povečala prodaja. Tudi cene novih avtomobilov se ne spreminjajo zaradi večjega povpraševanja, višje cene dosegajo le starodobniki in vozila v omejenih serijah, kar je zakonitost na trgu že nekaj časa.

Kriptomilijonarji so dobrodošla začimba v avtomobilski mineštri.

Govorice, da Porsche Slovenija ne more tako hitro dobavljati avtomobilov znamke Porsche, kot jih hitro kupujejo kriptomilijonarji, Kocijančič prav tako zavrača: »Vedno skrbimo, da imamo dobro zalogo različnih modelov vozil, tudi luksuznih, in pogosto je situacija takšna, da lahko stranka izbere vozilo in se odpelje tako rekoč še v istem dnevu.«

Koliko teh strank črpa denar iz svojega kriptopremoženja, je težko ugotoviti. »Denar je denar. Okus običajnih milijonarjev se v ničemer ne razlikuje od okusa kriptomilijonarjev, pri čemer okus ni lasten samo milijonarjem,« je prepričan Zdravko Poljašević, direktor podjetja Kreativni Najemi, ki prodaja in daje v najem rabljena vozila, predvsem višjega cenovnega razreda. Pri luksuznih vozilih Poljašević opaža rast zanimanja. »V zadnjem letu dni se je povečalo povpraševanje po najzmogljivejših različicah blagovnih znamk Audi, BMW, Mercedes-Benz, Porsche in Lamborghini.« Toda za večjim povpraševanjem ne stojijo le kriptomilijonarji. »Če bi to držalo, bi se trendi na trgu kriptovalut zagotovo bolj jasno odražali pri prodaji športnih in luksuznih vozil, vendar se ne,« je pojasnil Poljašević, ki ima kot direktor podjetja Nicehash izkušnje tudi iz kriptosveta, in pristavil: »Kriptomilijonarji so tako le dobrodošla začimba v avtomobilski mineštri.«

avto luksuz | Author: Reuters Reuters

Umetnine ne dišijo slovenskim kriptomilijonarjem

Avtomobil je v Sloveniji še vedno močan statusni simbol, zaradi česar je logično, da bo skušnjava za določene kirptomilijonarje prevelika. Na trgu umetnin pa se vpliva novopečenih milijonarjev (še) ne čuti. Vsaj tako pravi Damijan Kosec, ustanovitelj ter direktor Galerije in dražbene hiše Sloart. »Spremljamo področje kriptosveta in ICO-jev, ampak žal nismo zaradi tega zaznali nobenega dodatnega povpraševanja. S strani teh podjetij ni bilo zaznati nekega povpraševanja po umetninah ali sodelovanju z galerijami in avtorji.« Prav mogoče sicer je, da katera od teh podjetij kupujejo umetnine ali izvajajo umetniške programe, toda Kosec s tem ni seznanjen.

Vrhunska kultura ima po njegovem v podjetju zelo velik pomen za zaposlene in stranke, česar se zavedajo številna največja in najpomembnejša podjetja na svetu, kot so Google, Microsoft, Facebook, Bank of America, Deutsche Bank. Vsa namreč izvajajo različne umetniške programe. Facebook ima na primer proaktivni ter trajnostni rezidenčni program, ki je eden izmed najinovativnejših podjetniških umetniških rezidenčnih programov na svetu. Pri tem umetniki v podjetju ustvarjajo in razstavljajo ter imajo priložnosti, da sodelujejo z zaposlenimi, obenem pa imajo popolno svobodo, da počnejo, kar hočejo. Pomembno vlogo pri tem bi lahko v prihodnje odigrala tudi startup podjetja, ki so pridobila sredstva z ICO.

Del norije za luksuznimi avtomobili je moč pripisati visoki rasti vrednosti kriptopremoženja. v nekaterih ameriških salonih, ko so kriptovalute dosegale vrhunce, je bilo prodanih petkrat več lamborghinijev kot kdaj prej.

»Upam in verjamem, da bodo tudi slovenski startupi spoznali prednosti vrhunske umetnosti, in tudi če nimajo sredstev za nakup umetnin, si lahko pri nas za majhen znesek izposodijo umetnine slovenskih avtorjev in si na ta način uredijo kreativne poslovne prostore, v katerih bodo lažje ustvarjali in so na ta način tudi družbenoodgovorni,« je poudaril Kosec in ponovil slavne besede Petra Druckerja: »Kultura poje strategijo za zajtrk.« Trdno je prepričan, da lahko z vrhunsko slovensko kulturo postopoma izboljšujemo organizacijsko kulturo v podjetjih. Pri prodaji sicer letos pri Sloartu opažajo povečanje investicijskih nakupov predvsem avtorjev mlajše in srednje generacije. Našim najbolje prodajanim avtorjem Sašu Vrabiču, Arjanu Preglu in Tini Dobrajc smo v prvih štirih mesecih prodali skupaj več kot 30 umetniških del in zanimanje za njihova dela narašča in s tem tudi cene.

Za koliko nakupi stojijo kriptomilijonarji, je tako kot pri avtomobilih težko ugotoviti. Tudi zaradi tega, ker mnogi svojih nakupov pravzaprav niti nočejo obešati na veliki zvon. Bogastvo ne prinaša namreč zgolj zavistnih pogledov sosedov, temveč tudi resnejša tveganja, kar je decembra lani spoznal Pavel Lerner, prvi mož ukrajinske borze za kriptovalute, ki je bil žrtev ugrabitve. Kriminalna združba ga je spustila iz krempljev šele po plačilu enega milijona dolarjev odkupnine.

»Zadnja stvar, ki bi si jo želel, če bi bil kriptomilijonar, je to povedati svetu,« je za Financial Times povedal eden izmed vlagateljev. Te filozofije se drži verjetno kar nekaj slovenskih kriptomilijonarjev. Spet drugi rohnijo po avtocestah s svojimi novimi jeklenimi konjički.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.