Domov Ikonomija 22. Junij 2018.

Slovenski kompas ne kaže (več) do Balkana?

hrvaška
© Reuters
Slovenija je na pragu Balkana. Države nekdanje Jugoslavije dobro pozna, zato ni nenavadno, da še danes veliko Slovencev tam ustanavlja podjetja. Vlaganje v tujini pogosto vodi vizija širjenja na tuje trge, pri čemer pa se srečujejo z različnimi ovirami.

Po zadnjih podatkih Banke Slovenije je bilo konec leta 2016 v države bivše Jugoslavije usmerjenih kar 69,4 odstotka vseh slovenskih neposrednih naložb v tujini.

 | Author:

V zadnjih dveh letih naraščata tako obseg blagovne menjave kot tudi slovenske neposredne naložbe v te države, zanimanje slovenskih podjetij za poglabljanje sodelovanja pa je še veliko, pravi Darja Žlogar, vodja oddelka ekonomskih raziskav na Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). Dodaja, da je večina največjih slovenskih podjetij tako ali drugače že dlje časa prisotnih na Balkanu: »Te države so namreč med najpomembnejšimi izvoznimi destinacijami za slovenska podjetja, še pomembnejše pa so pri neposrednih naložbah slovenskih podjetij v tujini, kar bo zaradi bližine in poznavanja teh trgov veljalo tudi v prihodnje.«

Vladimir Gligorov, ekonomist: Po letu 2008 Slovenija nima nobene investicijske strategije na Balkanu, ki bi jo zaznal.

Med prioritetnima sektorjema za naložbe in posle slovenskih podjetij sta energetika (obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost, energetska infrastruktura) in varstvo okolja (sanacija odpadnih voda, sortiranje in upravljanje odpadkov, zmanjševanje industrijskega onesnaževanja in drugo). Preostali pomembni sektorji, kjer je možno izkoristiti tamkajšnje priložnosti in poglobiti sodelovanje, so: promet (gradnja in posodabljanje cestne in železniške infrastrukture), informacijsko-komunikacijska tehnologija (področje zaščite in varnosti podatkov, digitalizacija javne uprave, brezpapirno poslovanje), turizem, kmetijstvo, prehrambna industrija, predelava kovin, avtomobilska industrija, tekstilna industrija in drugo, priložnosti niza Žlogarjeva. »Velika priložnost za slovenska podjetja so predvsem skupni nastopi na tretjih trgih ter koriščenje prednosti, ki jih prinašajo prostotrgovinski sporazumi, ki jih imajo te države sklenjene s tretjimi državami. Slovenska podjetja so uspešna tudi pri pridobivanju poslov in projektov na javnih razpisih,« dodaja sogovornica.

makedonija | Author: Jure Eržen Jure Eržen

Izstopata Črna gora in Makedonija

Po ocenah Svetovne banke, Svetovnega gospodarskega foruma in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) glede kazalnikov enostavnosti poslovanja na Balkanu izstopata Črna gora in Makedonija, pravi Vladimir Gligorov, strokovnjak za Balkan in analitik z dunajskega inštituta za mednarodne ekonomske študije (wiiw). »Bosna in Hercegovina (BiH) je na gospodarskih lestvicah najslabše ocenjena. Poslovno okolje v Srbiji pa se iz leta v leto izboljšuje,« opaža.

Darja Žlogar, CMSR: Slovenska podjetja poznajo poslovne priložnosti na Balkanu, a jih zaradi tveganj ne izkoristijo povsem.

Bonitetne agencije in inštituti pri ocenah poslovnega okolja v določeni državi gledajo različne indikatorje: kako dolgo traja, da tujec odpre podjetje, kolikšna je adminstrativna birokracija, kako dober je pravni sistem, kako učinkovite so javne inštitucije … Gledajo tudi, koliko denarja iz tujine se steka v določeno državo (tuje investicije) in v katere sektorje. »Pri dejanskih investicijah in zanimanju tujih investitorjev na Balkanu izstopa Srbija, »predvsem ker je velika država, je tudi tranzitna država na Balkanu,« pravi Gligorov. Dodaja, da se mnenje institucij precej razlikuje od javnega mnenja v državah Balkana. Vendar Balkanski barometer, nekakšna regionalna raziskava o poslovanju, ki temelji na javnem mnenju, do neke mere podpira ugotovitve bank in drugih ustanov glede poslovne klime. »Črnogorci so srečni, kar se kaže tudi v poslovni klimi. Podobno je v Makedoniji, medtem ko se v BiH in Srbiji veliko pritožujejo,« pojasnjuje Gligorov.

zagreb hrvaška | Author: Pixabay Pixabay

Hrvaška je poseben primer

In Hrvaška? Ta je poseben primer iz dveh razlogov, odgovarja Gligorov: »Zdaj je članica EU, kar je nedvomno prednost pri privabljanju tujega kapitala in tudi poslovnih pričakovanj. Je pa dolgo časa, tako raziskave Svetovne banke o Hrvaški, v poslovnem smislu prevladovalo negativno mnenje.

 | Author:

To mnenje je bilo bolj negativno kot, recimo, v primeru Črne gore, Makedonije in celo Albanije.« Je pa res, da je to sliko že pred časom zamenjala drugačna, bolj pozitivna. »Bonitetne agencije in Svetovni gospodarski forum Hrvaško obravnavajo kot prednostno državo poslovanja na tem koncu Evrope. Hrvaška je tudi odprta za tuje investicije,« pojasnjuje Gligorov. Kako hitro lahko danes na Hrvaškem odprete podjetje? Zakon o trgovinskih družbah pozna pet statusnih oblik podjetij: javna trgovinska družba, komanditna družba, tiha družba, delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo, piše na portalu Izvozno okno. Za Slovence je najbolj zanimiva družba z omejeno odgovornostjo, pa piše portal Mladipodjetnik.si. Najnižji znesek osnovnega kapitala za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo je 20.000 hrvaških kun (2700 evrov), vsak vložek pa mora znašati najmanj 200 kun (okrog 27 evrov). Pred vpisom družbe v sodni register mora vsak ustanovitelj vplačati najmanj četrtino vložka, ki ga vplačuje v denarju, pri čemer skupni znesek vseh vplačil ne sme biti nižji od 10.000 kun oziroma okoli 1350 evrov, pojasnjujejo na portalu Mladipodjetnik.si.

Stroški ustanovitve d.o.o. na Hrvaškem (poleg osnovnega kapitala, ki ga je treba zagotoviti) znašajo približno 6500 kun oziroma okoli 900 evrov. Običajno je mogoče d.o.o. odpreti v enem mesecu, se pa dolžina trajanja postopka ustanovitve nekoliko razlikuje od mesta do mesta.

Korupcija je povsod

Vladimir Gligorov na vprašanje, ali je ena izmed ovir poslovanja na Balkanu tudi razširjenost korupcije, odgovarja: »Ne bi rekel, da je korupcija največja težava, vendar je korupcija težava povsod. Ne moremo reči, kje je bolje in kje slabše, vendar ponavadi na ovire kažejo trije dejavniki, ki so povezani s transakcijskimi stroški: ključni so postopki, ki jih moraš izvesti, da lahko začneš posel, ter tudi učinkovitost javnih institucij in komunala – kako hitro priklopijo elektriko in vodo. Se pa države Balkana med seboj razlikujejo tudi po predvidljivosti. V Srbiji je okolje manj predvidljivo kot v Črni gori ali Makedoniji.« Z investicijskega vidika je predvidljivost pomembna. Pomembni so finančni indikatorji in tudi davčni sistem. Poleg tega je treba biti pozoren na odnos do subvencioniranja tujih investicij, našteva Gligorov. »Makedonija je že dolgo zavezana subvencioniranju tujih investicij, pa tudi Črna gora, medtem ko je Srbija novinec na tem področju, prav tako BiH, ki je zelo kompleksna država v tem smislu. Albanija in Kosovo pa imata težave, ki segajo onkraj poslovnih kriterijev učinkovitosti,« razlaga Gligorov. Poleg tega imata Črna gora in Makedonija tudi geografsko prednost; Črna gora ima dostop do morja, Makedonija je sicer zaklenjena na kopnem, a ima dobro gospodarsko klimo.

 | Author:

Kam se izplača vlagati na Balkanu?

Katere gospodarske panoge so v tem trenutku na Balkanu najbolj vroče? To je odvisno od lokacije, odgovarja Gligorov: »V Albaniji, Črni gori in na Hrvaškem, ki so ob morju, se izplača vlagati v tovrstne storitve. Okoli obale vlagajo tudi v storitve in turizem. V Srbiji in BiH, na Kosovu in v Makedoniji so priložnosti v naložbah v naravne resurse ali proizvodnjo. V Srbiji je tudi nekaj kmetijstva, a to ni nujno obetajoča panoga.

 | Author:

V Albaniji je zanimanje tudi za nafto. To so očitna področja.« Nekoč so sicer v Črni gori vlagali v telekomunikacije, trgovino, bančništvo, a to fazo smo prerasli, poudarja Gligorov: »Zato je danes že vprašanje, ali se v Črni gori še izplača investirati v proizvodnjo.«

Ignacio Jaquotot, vodja mednarodne hčerinske družbe banke Intesa Sanpaolo, meni, da se je Balkan znašel na razpotju globalne ekonomije. Indici za prihodnost so obetajoči, je zapisal v sporočilu za javnost: »Ekonomski obeti za prihodnja tri leta so odlični. Bruto domači proizvod naj bi zrasel za več kot tri odstotke do leta 2021.«

Kitajska, nepričakovani igralec na Balkanu

Še pred leti se na Balkanu nihče ni zanimal za Kitajce. S projektom Balkanske svilne poti pa se je marsikaj spremenilo. Samo denarju iz kitajske je treba slediti, da uvidimo, kako aktivni so. Že leta 2014 je Kitajska vsem balkanskim državam, pa tudi srednjeevropskim in vzhodnoevropskim obljubila tri milijarde ameriških dolarjev, leto prej pa deset milijard posojila za kitajske investicije. Nekoč bi se to zdelo nepredstavljivo, a ker se EU ni odločila za obsežnejše investicije na Balkanu, je Kitajska postala skorajda glavni igralec. Zakaj Balkan? Zaradi geografije, pišejo tuji analitiki. Kitajska se je resno lotila iniciative Svilna pot in Balkan je geopolitični most med Zahodom in Evrazijo. Čeprav v zgodovini vezi med Balkanom in Kitajsko niso bile močne in čeprav leta 2012 na iniciativo 16 + 1 niso gledali z zornega kota, da želi Kitajska postati eden glavnih strateških igralcev na Balkanu – predvsem zaradi geografske oddaljenosti –, Kitajska postaja prav to. Makedoniji je kitajska državna banka Exim Bank zagotovila posojilo za zgraditev dveh avtocest, ki ju gradijo kitajski pogodbeniki. Leta 2016 je kitajski predsednik Xi Jinping ob obisku Srbije podpisal dogovor o 5,5 milijona evrov vrednih investicijah v infrastrukturo. Podobno počno v Albaniji, v Črni gori pa omenjena banka s posojilom financira nadgradnjo avtoceste, ki povezuje pristaniško mesto Bar s Srbijo.

 

Preberite tudi drugi del članka: "Slovenska podjetja ne znajo izkoristiti prednosti Balkana".

 

 

PKZ - partner projekta

poslovati z sid pkz | Author:

 

 

 

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.