Domov Ikonomija 22. Junij 2018.

Slovenska podjetja ne znajo izkoristiti prednosti Balkana

balkan
© Pixabay
Kako konkurenčen je slovenski kapital na Balkanu v primerjavi z drugimi evropskimi državami, glede na to, da smo bili nekoč v skupni državi? »Slovenska strategija se je opirala na izvoz. To se je nadaljevalo tudi po razpadu Jugoslavije,« pravi Gligorov.

Slovenska podjetja so sicer investirala tudi v bančništvo, prodajo na drobno, zavarovalništvo … »V storitve, ki bodo povečale nakup slovenskega blaga, za katero vlada povpraševanje. Nekatera podjetja so v bivših republikah odpirala tudi tovarne. A ne morem odgovoriti na vprašanje, kakšna je današnja slovenska strategija na Balkanu. Ne vem, ali ima po letu 2008 ali 2009 Slovenija kakšno investicijsko strategijo na Balkanu, ki bi jo zaznal. Nima velikih podjetij, ki bi investirala v proizvodnjo, po drugi strani Slovenija tudi ni integrirana v vrednostno trgovino, s čimer bi se lažje vključila na balkanski trg. Vrednostna trgovina je namreč naslednji korak – v Srbiji ali Makedoniji ne boste videli novih produktov, ampak investicije v vmesno blago in storitve. Res je, da so to majhni trgi v majhnih državah, a imajo prihodnost za integracijo v večjih evropskih verigah. Ne vem pa, kako bo Slovenija naredila naslednji korak,« razmišljanje strne Gligorov.

Da Slovenija nima strategije poslovanja z Balkanom, pritrjuje tudi dr. Črt Kostevc, strokovnjak za mednarodno ekonomiko na ljubljanski ekonomski fakulteti. Ko ga povprašamo o kitajskih investicijah na Balkanu, odvrne, da so Kitajci na Balkanu specifični: »Srednjeročna profitabinost je naključna determinanta, da se odločijo za investicijo. To počno zelo strateško, računajo na ekonomsko korist. Slovenska podjetja te prednosti Balkana ne znajo več izkoristiti. Balkan ni več v prvem načrtu, ampak je nekaj, kamor boš ponovno poskušal vstopiti. Ni načrtne promocije slovenskih proizvodov, plana, kaj bo čez pet ali deset let na tem trgu. Ampak tega tudi nikoli ni bilo, tako je že od osamosvojitve, saj smo ta trg vzeli kot skoraj domač, v pričakovanju, da bo večen. Da se na trgu zaradi naše domačnosti in prepoznavnosti ne bo pojavil nadomestek. A se pojavlja.«

Nasprotno meni Darja Žlogar, ki pravi, da so slovenska podjetja večinoma dobro seznanjena s poslovnimi priložnostmi na Balkanu, »vendar pa te včasih ostajajo neizkoriščene zaradi tveganj, ki ostajajo visoka, zlasti politično (kamor med drugim spadajo tudi administrativne ovire, institucionalna neučinkovitost, korupcija in slaba vladavina prava) in finančno tveganje (sem spadajo tudi zamude v plačilih slovenskim izvoznikom, težave pri izterljivosti terjatev, dolgotrajni sodni postopki ter pogosto neuspešni izvršilni postopki ipd.)«. Slovenskim podjetjem zato priporočajo posebno previdnost, »preverjanje bonitetnih ocen potencialnih partnerjev, zavarovanje plačil z ustreznimi instrumenti ali celo avans. Glede na anketo med slovenskimi izvozniki, ki smo jo v CMSR nazadnje izvedli jeseni leta 2017, bi si slovenska podjetja pri nastopanju na teh trgih želela tudi večjo podporo države in drugih javnih institucij pri vstopanju na te trge,« dodaja Žlogarjeva.

 

Prvi del članka "Slovenski kompas ne kaže (več) do Balkana?" preberite tu.

 

 

 

PKZ - partner projekta

poslovati z sid pkz | Author:

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.