Slovenija vse bolj povezana s Švico

STA
Kako sodelovati s podjetji iz Švice? Foto Shutterstock

Slovensko-švicarsko gospodarsko sodelovanje se krepi, blagovna menjava narašča, švicarske naložbe so tretje po obsegu tujih neposrednih investicij v Sloveniji. Kje je še dodaten manevrski prostor za sodelovanje?

Kot ugotavlja slovenska veleposlanica v Švici Marta Kos, je možnosti za rast še precej, vendar pa opozarja, da je Švica specifično in zahtevno poslovno okolje.

Švica je na tretjem mestu po velikosti tujih neposrednih investicij v Sloveniji, ob koncu 2017 pa je bila skupna vrednost naložb švicarskih podjetij 1,425 milijarde evrov. Večji del te številke sicer odpade na račun Novartisovega nakupa Leka na začetku tega tisočletja, a švicarski farmacevtski velikan je od takrat v Sloveniji za investicije namenil še več kot 2,3 milijarde evrov.


Novartis in Lonstroff kot dobra poslovna praksa


Za jesen načrtovano odprtje nove naložbe v obrat za proizvodnjo bioloških učinkovin v Mengšu v vrednosti 38 milijonov evrov veleposlanico Kosovo veseli, saj to pomeni, da Novartis tudi v času, ko se v koncernu dogaja velika reorganizacija, krepi prisotnost v Sloveniji.

Je pa za STA pripomnila, da Slovenija vseeno občuti posledice tega prestrukturiranja koncerna v obliki ustavljene 105 milijonov evrov vredne investicije v nov obrat na Prevaljah na Koroškem, za katerega Švicarji iščejo novo vsebino. "Vsi smo negotovi in hkrati držimo pesti, da bo Novartis investicijo vendarle nadaljeval," je navedla.

Švicarsko podjetje Lonstroff iz japonske skupine Sumitomo Rubber v Logatcu medtem dokončuje tovarno medicinskih elastomerov, po besedah Kosove pa obstajajo pričakovanja, da bi ta prva investicija lahko pritegnila za seboj še kakšno iz Lonstroffa. "Vsaj takšne so izkušnje s švicarskimi vlagatelji: so zahtevni, ne odločijo se čez noč, ko pa enkrat se, potem ob dobrih rezultatih investicije sledijo še nove," je opisala.


Investicije iz Švice za seboj potegnejo še nekatere druge


Lek in Novartis bosta tako skladiščenje in distribucijo za regijo opravljala iz logističnega centra, ki ga je pri ljubljanskem letališču postavil logistični holding Kuehne + Nagel s sedežem v Švici.

Veleposlanica je pred časom v pogovoru za Delo omenila, da bi se Sloveniji lahko obetala večja investicija podjetja iz kantona Ticino, ki naj bi temeljila na zelenih tehnologijah, šlo pa naj bi za rang velikost med 50 in 60 milijoni evrov. Po zadnjih informacijah se podjetje zaenkrat še ni odločilo, kjer bo investiralo. "Slovenija je bila ena od možnosti, investicija visoke vrednosti bi zagotovo bila ena od pomembnejših novih švicarskih investicij v Sloveniji," je zapisala za STA.

Glede na mednarodno usmerjenost švicarskega gospodarstva in dejstvo, da je EU za Švico daleč največji trgovinski partner, Kosova sicer meni, da bi lahko Slovenija pridobila še več švicarskih investicij. "Vsak delovni dan je med Švico in EU za milijardo evrov blagovne menjave. Povezanost Slovenije z EU je prav tako visoka in zato bi lahko našli še več sinergij," je prepričana.


Kako sodelovati s Švicarji


Je pa posvarila, da poslovanje s švicarskim trgom in švicarskimi podjetji ni enostavno. "Švicarji vam pogosto dajo vedeti, da so nekaj posebnega. Tudi zato, ker niso del EU," je zatrdila.

Predstavniki podjetij, ki delajo s Švico, po besedah Kosove pravijo, da je edini način za uspeh, da se čim prej prilagodiš švicarski poslovni kulturi ter običajem. Izpostavljajo tudi, da Švica ni enotni trg, temveč je v državi s 26 kantoni tudi prav toliko različnih gospodarskih in davčnih sistemov.

Slovenski izvozniki, ki so že na švicarskem trgu, so se morali po njenih navedbah zelo potruditi, da so lahko uspeli, tisti, ki se trudijo, da bi nanj vstopili, pa ugotavljajo, da je pot težavna. Še zlasti to velja za slovenske izvoznike vina ter živilskih izdelkov.

Med vidiki, ki se jih morajo slovenska podjetja pri vstopanju na švicarski trg najbolj zavedati, je Kosova navedla npr. to, da morajo nuditi kakovostne izdelke, ki jih Švica sama nima. "Če bodo kot cenovno zelo občutljivi začutili in prepoznali, da jim lahko ponujate vsaj enako ali celo boljšo kakovost kot nekdo iz Švice, ste že na dobri poti," ugotavlja.

Glede izvoza živilskih izdelkov in vina pa je opozorila, da brez posrednika ne bo šlo. In ker Švica ni del EU, za te izdelke še vedno veljajo kvote in v različnih obdobjih leta različne carinske stopnje, je dodala.

Je pa s tem v zvezi omenila anekdoto, ko je kmalu po prihodu v Švico nekemu poslovnežu potožila, da švicarski podjetniki zelo slabo poznajo Slovenijo, ta pa ji je odgovoril: "Nihče ne čaka na vas!" "Mi moramo biti tisti, ki švicarsko stran pocukamo za rokav. In treba je najti dobre partnerje tako v Sloveniji kot v Švici," je navedla.


Medsebojna menjave v zadnjih letih sicer strmo narašča


Obseg skupne menjave je lani prvič presegel dve milijardi evrov, samo blagovna menjava pa se je ob skoraj 50-odstotni rasti približala 1,5 milijarde evrov. Pri tem je slovenski izvoz v Švico dosegel nekaj več kot 727 milijonov evrov, medtem ko je bil uvoz malo manj kot 761 milijonov evrov.

Švica se je tako prebila na 11. mesto med trgovinskimi partnericami Slovenije. "Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da je visoka rast blagovne menjave med državama nastala v največji meri zaradi povečanega obsega menjave kemičnih in farmacevtskih izdelkov zlasti enega podjetja, kar je lahko, če govorimo o nadaljnjem razvoju, tudi nevarno," je ob tem opozorila Kosova.

Velik slovensko-švicarski posel poteka tudi na področju železniškega prometa. Slovenske železnice (SŽ) in švicarski koncern Stadler so tako nedavno podpisali še drugo pogodbo o nakupu potniških vlakovnih kompozicij. Skupaj bodo tako SŽ kupile 52 Stadlerjevih garnitur, z vrednostjo 320 milijonov evrov pa gre za največjo investicijo v slovenski potniški promet.

Ko je sredi maja Kosova obiskala Stadler, so ji predstavniki vodstva koncerna povedali, da je to zanje izjemno pomemben in velik projekt, Stadler pa v Sloveniji že išče tudi možne dobavitelje; zanimajo pa jih predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z digitalnimi rešitvami signalizacije v prometu. Za letos se sicer načrtuje, da bo na obisk v Švico prišla ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, poudarek pa bo na vlaganjih v železniško infrastrukturo.

Odnosi med državama so sicer po besedah veleposlanice tudi na drugih področjih dobri in se dodatno razvijajo, potenciala pa je po njenem mnenju še zelo veliko.

Zagotovo bo po njenih besedah še letos prišlo tudi do obiska bodisi gospodarskega ministra Zdravka Počivalška v Švici ali njegovega švicarskega kolega v Sloveniji. V času, ko je Slovenija samostojna država, v Švici še ni bilo na obisku slovenskega gospodarskega ministra ali obratno.

Dogovorjeno je še, da bo septembra v Švico na uradni obisk obisk prišel predsednik republike Borut Pahor, obisk pa želi Slovenija izkoristiti za promocijo slovenske znanosti in za poglobitev odnosov na znanstvenem področju, je še napovedala Kosova.
Več iz rubrike