Domov Ikonomija 09. Oktober 2018.

Kje je Slovenija na svetovni lestvici Indeksa družbenega napredka?

triglav
© Delo
Slovenija se je na lestvici Indeksa družbenega napredka s 85,5 točke uvrstila na 22. mesto med 146 državami. Po dostopu do vode in sanitarij se lahko z nami meri le malokdo, medtem ko smo se najslabše odrezali na področju dostopa do visokošolskega izobraževanja in družbene vključenosti.

Na vrhu ni presenečenj. Znova ga zasedajo skandinavske države, med katerimi je z oceno višjo od 90 najbolj družbeno napredna Norveška. Družbo v prvi peterici ji po vrsti delajo nordijske kolegice Islandija, Danska in Finska, med katere se je na tretje mesto vrinila Švica.
»Indeks družbenega napredka (angl. Social Progress Index – SPI), ki ga v sodelovanju z družbo Deloitte že peto leto zapored izračunava neprofitna pobuda Nujnost družbenega napredka (angl. Social Progress Imperative), je edino orodje za celovito in sistematično merjenje neekonomskih vidikov družbenega napredka na globalni ravni,« je pojasnila Barbara Žibret Kralj, direktorica in partnerica Deloitte Slovenija. SPI predstavlja poskus merjenja družbenih sprememb, ki jih zaznamuje želja ljudi po izboljšanju kakovosti življenja, političnih pravicah, zmanjšanju neenakosti in zaščiti okolja.

Barbara Žibret Kralj: Ko govorimo o vprašanjih biotske raznovrstnosti in ohranjanja naravnih habitatov, je Slovenija uvrščena celo na prvo mesto.

Če na teh področjih blestijo severnjaki, jim pogosto niso kos v tretjem svetu. Na zadnje mesto tokratne lestvice se uvršča Srednjeafriška republika, katere ocena je komajda presegla 26 točk. Končni rezultat raziskave je sicer ocena posameznih držav na lestvici od 0 do 100, ki prinese umestitev v eno od šestih skupin družbenega napredka. V nasprotju s klasičnimi načini spremljanja razvitosti držav prek makroekonomskih kazalnikov, kot je BDP na prebivalca, se SPI opira izključno na družbene in okoljske kazalnike. In ti razkrivajo pozitiven trend družbenega razvoja v svetu. Globalni indeks se je glede na leto 2014, ko je bila raziskava izvedena prvič, nekoliko popravil z 61,8 na 63,5 točke.

ljubljana turizem slovenija | Author: Matej Družnik Matej Družnik

 

Slovenija se izboljšuje

»Slovenija je krepko nad svetovnim povprečjem. V letu 2018 je dosegla 85,5 točke (lani 84,32), s čimer se je uvrstila na 22. mesto med 146 državami oziroma v drugo skupino držav,« je na kratko povzela našo uvrstitev na lestvici Indeksa družbenega napredka Žibret Kraljeva. V tej ji delajo družbo države, s katerimi je Slovenija leta 2004 vstopila v EU, pa tudi premožne države G7, kot so ZDA, Francija in Italija. Vrednost indeksa za Slovenijo kaže neprimerno boljši položaj, kot ga naša država zaseda glede na BDP na prebivalca, po katerem nas uvršča šele na 31. mesto.
Podrobnejši pregled po treh dimenzijah družbenega napredka za Slovenijo kaže boljše rezultate pri vseh treh dimenzijah družbenega napredka. Na področju osnovnih človeških potreb je Slovenija dosegla rezultat 94,69 (lani 94,05) in zasedla 19. mesto. Pri temeljih dobrega počutja je Slovenija dosegla rezultat 88,42 (lani 86,04) oziroma 23. mesto. Na področju priložnosti smo dosegli 73,38 točke (lani 72,87) oziroma 23. mesto.

Skrb vzbujajoča je ugotovitev, da so slabši rezultat od leta 2014 dosegle ZDA. Vrednost indeksa upadla s 85,7 na 84,78.

Leta 2016 se je z rezultatom 75,92 uvrstila na 20. mesto. Slabši rezultat na področju priložnosti v razmerju do drugih dveh dimenzij, zlasti pa glede na Zahodno Evropo, je sicer značilen za vse države Vzhodne in Srednje Evrope (Slovenijo, Češko, Estonijo, Slovaško, Poljsko, Latvijo, Litvo, Hrvaško in Madžarsko).
Slovenija je izboljšala rezultat pri večini izmed dvanajstih komponent indeksa, kar je najbolj očitno na področju osebnih pravic, kjer se je vrednost indeksa izboljšala za kar 15,72 točke. Tu se najviše uvršamo na področju dostopa do pravosodja, političnih pravic in svobode veroizpovedi. Pomemben napredek je opazen tudi na področju varovanja okolja (izboljšanje za 4,07 točke). »Ko govorimo o vprašanjih biotske raznovrstnosti in ohranjanja naravnih habitatov, je Slovenija uvrščena celo na prvo mesto,« je poudarila Žibret Kraljeva.
Slabši rezultat glede na preteklo leto je Slovenija dosegla pri štirih komponentah. Rahlo poslabšanje (–0,48 točke) je opazno na področju dostopa do osnovnega znanja. Zmerno poslabšanje je na področju prehrane in osnovnega zdravstvenega varstva (–1,86 točke), kjer rezultat poslabšuje zlasti nov kazalnik, in sicer delež otrok z zastojem v razvoju. Najbolj očitno in skrb vzbujajoče je poslabšanje vrednosti indeksa na področju dostopa do visokošolskega izobraževanja (–14,42 točke), kar je predvsem posledica poslabšanja kazalnika, ki meri število globalno rangiranih univerz. Nezanemarljivo je tudi poslabšanje rezultata na področju osebne varnosti (–7,42 točke), kjer je v preteklosti Slovenija dosegala nadpovprečne rezultate, v letu 2018 pa je poslabšanje predvsem posledica poslabšanja stanja kazalnika, ki meri stopnjo umorov.
Glede na skupino petnajstih primerljivih držav glede na BDP na prebivalca (Češka, Slovaška, Estonija, Ciper, Portugalska, Litva, Španija, Izrael, Rusija, Poljska, Grčija, Malezija, Madžarska, Koreja, Kazahstan) Slovenija nadpovprečni rezultat dosega z vidika dostopa do doma oziroma zatočišča (96,44 točke) in osnovnega znanja (98,88 točke). Relativno slabši rezultat Slovenija dosega pri že omenjenih kazalnikih, ki merita delež otrok z zastojem v rasti in število svetovno rangiranih univerz, pa tudi pri prečiščevanju odpadnih voda.

Svet kot Filipini?

Na globalni ravni se je agregirani indeks od leta 2014, kot smo že zapisali zgoraj, izboljšal z 61,8 na 63,46. Napredek je viden na devetih od skupno dvanajstih proučevanih komponent družbenega napredka. Najboljši so rezultati na področju prehrane in osnovnega zdravstvenega varstva (83,21), najslabši pa na področju družbene vključenosti (40,17) in dostopa do visokošolskega izobraževanja (39,36).

85,5 točke Slovenije je bilo dovolj za 22. mesto med 146 opazovanimi državami.

Kljub napredku je svet na področju osebnih pravic in vključenosti glede na leto 2014 nazadoval, na področju osebne varnosti pa je razvoj zastal. Kar 133 od 146 držav je rezultate izboljšalo, med njimi so največji napredek dosegle Gambija, Nepal in Etiopija.
Skrb vzbujajoča pa je ugotovitev, da so slabši rezultat od leta 2014 dosegle ZDA. Vrednost indeksa je upadla s 85,7 na 84,78 (25. mesto), zlasti zaradi slabšega stanja na področju osebne varnosti in družbene vključenosti. ZDA sicer kažejo konstantno podpovprečen rezultat glede na BDP na prebivalca, kar predstavlja izjemo med vodilnimi svetovnimi gospodarskimi silami.
Najboljši rezultat je letos dosegla Norveška, ki je z rezultatom 90,26 s tega mesta izrinila Dansko. Znotraj prve skupine je vseh pet nordijskih držav in v letošnjem letu tudi večje število držav G7 (Kanada, Nemčija, Japonska in Združeno kraljestvo). Med državami v prvi skupini so tudi najmanjše razlike, saj Norveško od Kanade na 14. mestu loči le 1,64 točke.
Drugo skupino, v kateri je tudi Slovenija, sestavljajo zlasti države z visokim dohodkom, z izjemo Kostarike, ki je hkrati tudi najvišje uvrščena država iz Latinske Amerike. Novejši članici EU, Bolgarija (76,27 oziroma 40. mesto) in Romunija (74,51 oziroma 44. mesto) sta na vrhu tretje skupine, v kateri je sicer večina držav Latinske Amerike pa tudi nekaj držav, ki so bogate z naravnimi viri (npr. Kazahstan in Združeni arabski emirati).
V četrti skupini držav so rezultati najbolj razpršeni (Južno Afriko na 77. mestu s 66 točkami in Tadžikistan na 106. mestu s 53,09 točke loči kar 12,91 točke). Večina držav v četrti skupini spada med srednje- ali nizkodohodkovne države z izjemo Savdske Arabije, ki je sicer bogata država, a se glede na SPI z rezultatom 64,75 uvršča šele na 85. mesto.
V peti skupini so zlasti države iz spodnjega srednjega in spodnjega dohodkovnega razreda, večinoma države Južne Azije in podsaharske Afrike. Iz zadnje, šeste skupine se je letos v peto skupino povzpela Etiopija. Šesto skupino sicer sestavljajo zlasti krhke države, v katerih je nestabilnost pomembno ovirala družbeni napredek. V določenih državah, kot sta Jemen, ki je dosegel tudi največji padec rezultata (–4,35 točke), in Afganistan, predstavljajo tudi konfliktna ali vojna območja.

––––––––––––
Deloitte je strateški partner pobude Nujnost družbenega napredka, neprofitne organizacije, ki stoji za raziskavo SPI.

Gregor Skender, Deloitte Slovenija

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.