Domov Ikonomija 18. September 2018.

Svetovne rulete pod drobnogledom Slovencev

igre na srečo igra na srečo ruleta
© Reuters
Slovenija je eden največjih proizvajalcev avtomatskih igralnih rulet na svetu, SIQ pa je tretji največji ponudnik storitev preverjanja teh igralnih avtomatov. Na kakšen način potekajo meritve, kakšne so in koliko jih je, nam je povedal direktor zavoda SIQ, Igor Likar.

Zavod Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ) je v zadnjih treh letih opravil vsaj eno storitev za več kot 1300 slovenskih gospodarskih družb, katerih skupni letni prihodek je znašal več kot 33 milijard evrov oziroma več kot tretjino vseh prihodkov podjetij v Sloveniji.

Zanje preskušajo naprave, certificirajo sisteme vodenja in verificirajo instrumente. Svoje storitve prodajajo tudi proizvajalcem z vseh koncev sveta, kamor se podajajo tudi slovenski izvozniki.

Na zavodu SIQ vsako leto pregledajo več kot 3000 proizvodov in izdajo več tisoč mednarodno veljavnih certifikatov za proizvode. Opravijo okoli 400 postopkov certifikacije pri tujih certifikacijskih organih za proizvode.

Za enostavnejše naprave, kot je kavni mlinček, traja testiranje dva tedna, za večino naprav, ki so bolj kompleksne – kot so fotokopirni stroj ali medicinski pripomočki –, pa tudi pol leta.

»To pomeni, da proizvajalec ne gre sam v tujino, ampak certifikate za tuje trge v sodelovanju s tujimi institucijami za podjetje pridobimo mi,« pojasnjuje direktor zavoda SIQ Igor Likar. »Vsako leto izdamo tudi okrog 200 novih certifikatov za sisteme vodenja in opravimo več kot tisoč rednih presoj po 40 različnih standardih v različnih organizacijah v Sloveniji in tujini.« Lani so opravili 2250 akreditiranih kalibracij merilnih instrumentov. Svoje storitve izvajajo za dobavitelje avtomobilski industriji, proizvajalce gospodinjskih aparatov, igralnih naprav, za farmacevtsko, elektronsko, živilsko in druge industrije. K njim na testiranje svoje proizvode pošiljajo tudi tuja podjetja, kot so Siemens, Hella, avtomobilska industrija …
Laboratorije imajo tudi po svetu – v Italiji, Nemčiji, Srbiji, Južni Afriki, ustanoviti ga želijo tudi v ZDA. »Ti so v omenjenih državah vedno nastali iz neke nuje,« pravi, upajoč, da bi se lahko še naprej širili. Eden izmed zanimivih potencialnih trgov je namreč tudi španski.

Kako preverjate kakovost? S kakšnimi orodji?

Ne izstopamo po ceni, ampak po širini meritev, ki jih opravljamo. Na svetu ni institucije, ki bi preverjala igralne avtomate, protieksplozijsko zaščito, naprave, električno varnost, elektromagnetno zaščito, programsko opremo v napravah ...

Dejavnost, s katero se ukvarjamo, je široka, smo pa najbolj poznani po presojah in certificiranju organizacij po zahtevah standardov ISO 9001, ISO 14001 in podobnih. Ti naši certifikati se pojavljajo povsod – v Mercatorju, Leku, Krki, Luki Koper … Večinoma pa preverjamo varnost in elektromagnetno združljivost električnih proizvodov – ne le potrošniških, kot so pralni stroji, pečice, mlinčki za kavo in podobno, ampak tudi naprav informacijske tehnologije, napajalnikov za električne avtomobile, avtomobilskih luči, medicinske opreme in celo električnih vlakov. Preden proizvajalec svoj proizvod ponudi trgu, mora namreč preveriti vse možne vidike varnosti. Preverjamo pa tudi merilne instrumente in njihovo točnost kot tudi delovanje naprav v eksplozivno nevarnih atmosferah – v kemijski in prehrambni industriji, na bencinskih črpalkah …

Kako dolgo traja, da neki proizvod pridobi certifikat?

Za enostavnejše naprave, kot je, recimo, kavni mlinček, traja testiranje dva tedna, za večino naprav, ki so bolj kompleksne – kot so fotokopirni stroj ali medicinski pripomočki – pa tudi pol leta. Čas testiranja je odvisen tudi od dodelanosti proizvoda. Ko najdemo neskladnost, mora proizvajalec napake odpraviti in odpravlja jih tako dolgo, dokler proizvod ne ustreza vsem točkam standarda. Teh pa je veliko in na koncu je lahko poročilo dolgo tudi 400 strani.

Koliko pa stanejo te meritve?

Igor Likar | Author: Mavric Pivk Mavric Pivk

Niso poceni. Zanje je treba odšteti od nekaj tisoč evrov do tudi 50.000 evrov. Ampak proizvajalec želi imeti preverjen proizvod, saj lahko v nasprotnem primeru utrpi veliko škodo. Spomnite se Samsungovih baterij za telefon Note 7, ki so zagorele. Težava je bila banalna, ni bila povezana toliko s preizkušanjem kot z neobvladovanjem homogenosti proizvodnega procesa, iz česar je sledila milijardna škoda. Stroški preizkušanja so v tem pogledu zanemarljivi v primerjavi s poslovno škodo, ki lahko nastane.

Ste pri preverjanju cenejši od konkurence?

Ne izstopamo po ceni, ampak po širini storitev, ki jih opravljamo. Na svetu ni druge institucije, ki bi znotraj ene pravne osebe preverjala igralne avtomate, protieksplozijsko zaščito naprav, električno varnost, elektromagnetno združljivost, programsko opremo v napravah … Nikoli se nismo specializirali za samo eno področje, ker si tega na slovenskem trgu nismo mogli privoščiti. Posledično je to danes naša prednost pred konkurenco. Od leta 1992 naš promet raste, povprečno za 12 odstotkov na leto.

Ali kakovost pri nas upada ali raste?

Na trgu je odgovor na to vprašanje preprost: višjo kakovost trg nagrajuje s priznavanjem višje cene ali z večjimi naročili, slabšo pa z odtegovanjem naročil.

SIQ je v zadnjih treh letih opravil vsaj eno storitev za več kot 1300 slovenskih gospodarskih družb, katerih skupni letni prihodek je znašal več kot 33 milijard evrov.

O tej kakovosti težko sodimo, saj lahko to oceni le vsako podjetje zase. Kakovost, ki jo presojamo in s preskušanjem potrjujemo na SIQ, je namreč le eden izmed dejavnikov uspeha na trgu. Ta dejavnik pa je iz leta v leto pomembnejši. Podjetja, tudi slovenska, se vedno bolj zavedajo, da lahko trg izgubijo že zaradi ene na videz majhne napake. Glede na to, da je povpraševanje po naših storitvah vedno večje, pa lahko sklepam, da je vedno večje vsaj zavedanje o pomenu kakovosti. Res je tudi, da v okviru naših preskusov in presoj opažamo vedno bolj premišljene in dovršene proizvode.

Kako to vpliva na konkurenčnost?

Varnost in tehnološka ustreznost sta le dva od dejavnikov celokupne kakovosti proizvoda ali storitve. Pogosto so bolj kakovostni proizvodi tudi cenejši za proizvodnjo, ker so pač bolj domišljeni. V tem primeru so seveda že v začetku bolj konkurenčni. Je pa treba na vprašanje kakovosti gledati zelo široko. Če podjetje za svoj proizvod obljubi določene karakteristike, je seveda nujno, da obljubo tudi izpolni. Če jo, je proizvod kakovosten, če ne, pa ni. SIQ zagotavlja, da je proizvod varen in izpolnjuje osnovne obljube. To pa je le pogoj za konkurenčnost proizvoda.

So standardi olajšali poslovanje s tujino?

Mednarodni standardi nam omogočajo, da širimo svoje delovanje po celotnem razvitem svetu. Navsezadnje mednarodni standardi ne olajšujejo življenja le proizvajalcem in nam, preskuševalcem, ampak predvsem uporabnikom. Ti zaradi mednarodno uveljavljenih standardov vedo, da je varnost sušilnega aparata, ki ga kupijo na Japonskem, primerljiva z varnostjo tistega, ki ga kupijo v Evropi.

Spremljate morebiti tudi dogajanje v zvezi z okoljem v različnih podjetjih? Kako bi jih ocenili v primeru skrbi za okolje – so podobna evropskim glede zapiranja snovnih tokov?

Kot pri večini drugih poslovnih procesov je tudi zapiranje snovnih tokov v prvi vrsti posledica racionalnega gospodarjenja. Smiselno zaprti snovni tokovi omogočajo podjetjem cenejše poslovanje. Zapiranje snovnih tokov, ki povzroča podjetjem več stroškov kot koristi, se ne bo prijelo. Zato zapiranje snovnih tokov razumemo kot nujen korak na poti k optimiziranju poslovanja. Kolateralni pozitivni učinek je seveda manjša obremenitev okolja, ampak to je treba razumeti kot posledico naravnega zmanjševanja stroškov podjetij in njihovega povečevanja priložnosti za prodajo.

Igor Likar | Author: Mavric Pivk Mavric Pivk

 

Omenili ste, da preverjate tudi igralne avtomate.

Res je. Ta obseg dejavnosti pri nas predstavlja že 25 odstotkov prihodkov. Preden pridejo igralni avtomati v igralnico ali casino, jih preizkušamo in preverjamo. Slovenija je eden največjih proizvajalcev avtomatskih igralnih rulet na svetu, posledično je SIQ tretji največji ponudnik storitev preverjanja teh igralnih avtomatov na svetu, glede na to, v koliko različnih igralniških jurisdikcijah po svetu priznavajo naša preskusna poročila. Samo dve organizaciji sta še pred nami – ameriški GLI in avstralski BMM. Na leto opravimo več kot 10.000 kontrol igralnih naprav v uporabi, izdamo 700 poročil o preskusu igralnih naprav in 240 certifikatov za igralne naprave.

In posledično zato nimate vstopa v casino.

Res je. No, v igralnico lahko vstopimo, ko izvajamo kontrolo igralnih avtomatov (smeh).

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.