Domov Ikonomija 09. Marec 2018.

Seksizem v tehnoloških podjetjih

ženska tehnologija računalnik pisarna delo
© Pixabay
Spolni napadi na ženske v delovnem okolju so nedopustni. Kaj pa brainstorming v vroči kopeli in sklepanje poslov na zabavah, ko so moški kolegi obdani s plačanimi hostesami?

Preteklo leto je nedvomno veliko bolj kot kdaj prej v tem tisočletju zaznamovalo žensko vprašanje – veliko se je govorilo o plačilnem razkoraku, o pomanjkanju žensk v tehnoloških podjetjih ter na najvišjih vodstvenih položajih. Na dan so prišle številne zgodbe žensk o spolnem nadlegovanju v delovnem okolju. Te ženske so se združile v gibanje Me too/Jaz tudi.

Spolnih napadov so bili v ZDA med drugim obtoženi filmski producent Harvey Weinstein, komedijanta Bill Cosby in Louis C. K., televizijci Matt Lauer, Charlie Rose, Bill O'Reilly in Roger Ailes, od politikov kongresnik John Conyers, senator Al Frankel in kandidat za senatorja Roy Moore. Predsedniki skladov tveganega kapitala Justin Caldbeck, Dave McClure in Steve Jurrvet so se morali posloviti od položaja, potem ko jih je več žensk obtožilo seksualnih napadov.

Applova glasovna pomočnica Siri leta 2016 na vprašanje, zdi se mi, da imam srčni napad, ponudi kopico nasvetov, ko pa ji rečete, posilili so me, odgovori: ne vem, kaj je to.

S posledicami se je moral spoprijeti tudi tehnološki investitor Shervin Pishaver, znan demokratski podpornik. Odstopil je vodja Amazonovega studia Roy Price. Google naj bi zaradi spolnih deliktov zapustila izvršna direktorja Andy Rubin in Amit Singal, med drugim povzema Bloombergova televizijska novinarka Emily Chang v februarja izdani knjigi Brotopia: Breaking Up the Boys' Club of Silicon Valley. »Silicijeva dolina je moderna utopija. Tam lahko vsakdo spremeni svet, razen če je ženska,« navaja Changova, ki je o seksističnem dogajanju v tehnoloških podjetjih redno poročala tudi za omenjeni medij.

Samo v Uberju so recimo našteli 74 prijavljenih primerov spolnega nadlegovanja, potem ko je prvega prijavila Susan Fowler. Po notranji preiskavi je delo v uglednem zagonskem podjetju izgubilo dvajset zaposlenih, investitorji pa so zaradi pritiska javnosti zahtevali odhod izvršnega direktorja Travisa Kalanicka, ki se je naposled le poslovil. Na stari celini so se z obtožbami o spolnih zlorabah soočili tudi v evropskem parlamentu.

Podpisi o nerazkrivanju in molčečnosti

Kljub velikemu napredku pri razkrivanju napadalcev pa raziskave kažejo, da večina žensk še vedno molči in bo molčala tudi v prihodnje. Poravnave in zaveze o nerazkrivanju so predvsem v velikih podjetjih namreč dobro utečena praksa. Nekaj mesecev po tem, ko so v javnost pricurljale prve zgodbe pod geslom metoo/jaz tudi, je Microsoft novembra sporočil, da bodo od zdaj naprej zaposlenim, ki so bili tarča nadlegovanja, dovolili prijavo in tožbo. Do takrat je, tako kot drugje, v korporaciji veljal sporazum o molčečnosti in notranjem reševanju sporov. Po lastnih besedah so bili prvi na seznamu Fortune top 100 podjetij, ki so spremenili to prakso. Gibanju metoo/jaz tudi se je pridružila Sheryl Sandberg, druga najpomembnejša oseba v Facebooku, znana kot borka za enakopravnost žensk. »Vem, da se veliko žensk bori s seksualnim nadlegovanjem, kot same najbolje vedo in znajo, tudi sama sem se v mlajših letih. Jasno je, da gre za izražanje moči nad nekom na način, ki ga ne bi smel izvajati nihče.«

Kaj ima z vsem manekenka Lena?

Nadlegovanje v poslovnem okolju je po mnenju strokovnjakov najhujše prav v Silicijevi dolini. Tamkajšnji inženirji, ki razvijajo digitalno fotografijo, poznajo rek »če hočeš, da bo imel tvoj algoritem dober rezultat, se mora dobro obnesti na Leni«.

Gre za fotografijo švedske manekenke Lene Söderberg iz Playboya, katere obraz, je po naključju že v sedemdesetih letih postal testna fotografija, na kateri so inženirji preizkušali postopke digitalizacije, denimo spraviti posnetek v format jpeg, še danes pa Applovi in Googlovi inženirji na njej preverjajo kakovost snemalnih naprav in fotografij. Objavljena je bila v neštetih strokovnih in poljudnih računalniških publikacijah. »Kar je bila Rita Hayworth za vojake druge svetovne vojne, je Lena za prve računalniške inženirje,« je leta 2013 napisal Playboy. Po mnenju novinarke Emily Chang se je prav z nenehno uporabo fotografije Lene v inženirsko-računalniškem delu začel odnos, kakršnega imajo moški v tehnološkem svetu Silicijeve doline do žensk. So drugorazredne prebivalke, objektiviziran predmet poželenja.

lena | Author: Wikipedia Wikipedia

Vsaka tretja se je že počutila ogroženo

Nedavna anketa med več kot dvesto ženskami na najvišjih položajih v tamkajšnjih podjetjih, ki je del projekta Slon v Silicijevi dolini, je pokazala, da so bile prav vse na delovnem mestu že deležne seksističnega odnosa. Kar 60 odstotkov vprašanih izvršnih direktoric in članic upravnega odbora je doživelo neposredno spolno nadlegovanje.

Vsaka tretja ženska v Silicijevi dolini se je v delovnem okolju že počutila ogroženo.

»Član nadzornega odbora mi je več mesecev pošiljal rože, bomboniere in podobno. Enkrat mi je dejal, naj stojim pred njim, da si me bo lahko ogledal. Drugi člani odbora so na mojo pritožbo odvrnili, naj se temu le smejim,« je povedala ena od aketiranih v projektu Slon v Silicijevi dolini. Pogoste so tudi obljube o napredovanju v zameno za spolnost. »Na začetku kariere mi je nekdo na razgovoru rekel, da bo, če bom spala z njim, poskrbel, da bom zelo hitro napredovala in bom lahko njegova desna roka. Na srečo sem si lahko privoščila, da sem službo zavrnila,« je dejala ena izmed izvršnih direktoric v anketi.

»Neprimernega seksualnega vedenja sem bila deležna od šefa. Ko sem slišala, da nisem edina, sem se opogumila in obvestila kadrovsko službo. Odpustili so me.«

Ženske, ki spregovorijo, tvegajo izgubo ugleda ali zaposlitve. »Neprimernega seksualnega vedenja sem bila deležna od šefa. Ko sem slišala, da nisem edina, sem se opogumila in obvestila kadrovsko službo. Odpustili so me.« Neka druga ženska pa je povedala: »Ko sem bila prvič s šefom na službenem potovanju, me je nagovarjal k seksu, a sem ga zavrnila. Nikoli več me ni povabil s sabo, čeprav bi bilo to za delo, ki ga opravljam, nujno.«

Tako kot številne druge raziskave je tudi ta anketa pokazala, da večina žensk, ki so deležne neprimernega vedenja, zaradi tega ne ukrepa. Dve petini jih ne stori ničesar, ker so prepričane, da bi imelo to negativne posledice za njihovo kariero. Okoli 30 odstotkov vprašanih nadlegovalca ni prijavilo, ker so si želele »le pozabiti«, prav toliko jih tega ni storilo, ker so podpisale sporazum o reševanju težav znotraj podjetja.

Prikrajšane zaradi spola

Spolno nadlegovanje je najbolj problematično, ni pa edina težava, s katero se ženske srečujejo zaradi svojega spola. Študije recimo kažejo, da ženske v tehnoloških podjetjih na sestankih pogosteje prekinejo kot moške. Velja tudi, da je za žensko manj verjetno, da bo dobila želena sredstva od investitorja tveganega kapitala. Te najpogosteje prepričajo moški, če pa so povrhu privlačnega videza, je njihov uspeh pri zbiranju investitorskih sredstev še bolj gotov.

Kako je ženskam v Silicijevi dolini, morda najbolj nedolžno pokažejo zabave, ki se tam vrstijo ob različnih priložnostih, od prenove spletne strani do prve izdaje delnic. »Za zabave najamejo toliko hostes in manekenk, da prideta na vsakega moškega dve. Z njimi se objemajo, poljubljajo in ljubkujejo ter zraven sklepajo posle. Kako naj se ženske, ki so tam poslovno, ob tem počutijo?« je zapisala ena od članic upravnega odbora priznane tehnološke družbe.

Kar 66 odstotkov vprašanih žensk na najvišjih vodstvenih položajih se zaradi svojega spola počuti izključenih s pomembnih dogodkov, kot so mreženje in brainstormingi.

Tako se jih običajno ne udeležujejo. Zato je žensk v tehnološkem svetu neprimerno manj kot moških. A to ni nepomembna stvar, opozarja Sandbergova. Ker ni žensk v tehnoloških podjetjih, jih ni na pomembnih položajih, ker jih ni na izvršnih funkcijah, ne pridejo v nadzorne odbore. In tako se zgodi, da glasovna pomočnica Siri leta 2016 na vprašanje, zdi se mi, da imam srčni napad, ponudi kopico nasvetov, ko pa ji rečete, posilili so me, odgovori: ne vem, kaj je to. Ali pa da ima prvi Applov proizvod za spremljanje zdravstvenega stanja možnost merjenja alkohola v krvi, ne pa tudi spremljanja menstrualnega cikla. In še bi lahko naštevali.

»Jezi me, da danes za 22-letnico na začetku kariere situacija ni prav nič boljša, kot je bila zame pred 25 leti, ko sem začela delati v tehnoloških podjetjih,« je za ameriško revijo The Atlantic povedala programerka Bethanye Blount, nekdanja vodja programerjev pri Second lifu, danes pa solastnica in izvršna direktorica družbe Cathy Labs. Z nezaupanjem v lastno integriteto se zaradi svojega spola srečuje že vso kariero. V Second lifu je doživela, da so jo podcenjevalno obravnavali celo moški kandidati, ki so prišli na razgovor za službo, odkar ima lastno podjetje, pa pomenljive poglede, neprijetno tišino in neprimerne opazke dobiva od investitorjev, ki se vsi po vrsti raje pogovarjajo z njenim partnerjem. »Toda kar se je dogajalo meni, še zdaleč ni primerljivo s tem, kar se dogaja drugim ženskam v Silicijevi dolini,« pravi.

kava | Author: Pexels Pexels

Pošiljanje po kavo, izključenost z neformalnih druženj

Za ženske v Silicijevi dolini na splošno velja, da so ali preveč zadržane ali pa preveč ukazovalne. Kar 84 odstotkov sodelujočih v omenjeni anketi so vsaj enkrat obtožili agresivnosti, več kot polovica jih je to na svoj račun slišala večkrat. Okoli 47 odstotkov vprašanih je doživelo, da so jih moški kolegi prosili, naj opravijo kakšno lažje opravilo, recimo skuhajo kavo, prinesejo hrano ali naredijo zapiske, čeprav so zasedale višji položaj. Tretjina jih takšnih prošenj ni bila deležnih. Kar 88 odstotkov vprašanih je enkrat ali večkrat doživelo, da so sodelavci vprašanje, na katero bi morale odgovoriti one, raje naslovili na moškega, čeprav za to ni bil pristojen. »Kot predsednica upravnega odbora sem se s še dvema moškima kolegoma sestala z ustanoviteljem. Kljub temu da so bile moje delovno izkušnje najprimernejše, ustanovitelj ni imel z mano nobenega očesnega stika in sploh ni poslušal vprašanj, ki sem ji postavila,« je ponazorila ena. Druga pa: »Če pridem na sestanek skupaj s svojim podrejenim, skoraj brez izjeme vsi mislijo, da sem jaz tista, ki mu je podrejena, in šele ko izvedo, da je obratno, se obrnejo k meni … Veste, nekoč mi je nekdo dejal, da nosečnice na sestanku nihče ne bo upošteval.«

Ženske v Silicijevi dolini se počutijo izključene tudi z neformalnih poslovnih druženj, kar zaznavajo kot nepravičen zaostanek v razvoju kariere. »Ne gre za to, da se ne bi udeleževale poslovnih konferenc, ampak za to, da moški konec tedna igrajo golf in tam sklepajo posle, ženske pa so s tovrstnih druženj izključene,« je dejala ena od anketiranih. »Turnirji golfa in večerno popivanje v baru niso kraji, kjer si želim biti. Vem, da nisem izključena namerno, tako pač je,« meni druga. »Nekoč sem šla tako daleč, da sem v službi, kjer sem delala samo z moškimi, organizirala tekmovanje v gokartu, le da bi dokazala, da sem res del ekipe. Bolno.«

Changova v knjigi opisuje investitorja Chrisa Sacco, znanega po tem, da za ekipe, ki jih bo morebiti kapitalsko podprl, prireja zabave v vroči kopeli, ki naj bi bile namenjene brainstormingu, viharjenju možganov, in krepitvi vezi med člani. Navdušen je bil, ko je nekdanji šef Uberja Travis Kalanick v kopeli preživel osem do deset ur. »Normalni ljudje ne zdržijo toliko časa, on lahko,« je dejal. Katarina Lake, izvršna direktorica Stitch Fixa, pa se, kot je dejala na konferenci o ženskem voditeljstvu, zaveda, da si kot ženska pač ne želi sedeti v vroči kopeli s Sacco, zato da bi sklenila posel. Navedene primere težko označimo za spolne napade, kljub temu pa so neprimerni in ženskam jemljejo priložnosti v nasprotju z njihovimi moškimi kolegi. Koliko poslovnih žensk si želi v kopalkah piti pivo in obenem morebitnim investitorjem razlagati o projektu, se sprašuje Lakova.

To še zdaleč niso osamljeni priimeri. Kar 66 odstotkov vprašanih žensk se zaradi svojega spola počuti izključenih s pomembnih dogodkov, kot so mreženje in možganska viharjenja, 59 odstotkov jih meni, da nimajo enakih možnosti za mreženje, 90 odstotkov pa je na takšnih dogodkih opazilo seksistično vedenje.

računalnik delo pisarna svoboda služba tehnologija družba | Author: Pexels Pexels

O družini se ne spodobi govoriti

Dve petini anketirank meni, da morajo za to, da jih resno jemljejo, manj govoriti o družini. Marsikatera zaradi tega na pisalni mizi nima fotografije svojih otrok. »V našem podjetju velja, da ženske ne govorimo toliko o zasebnem življenju, tako delujemo bolj profesionalne.«

»Ste prepričani, da se boste, ko postanete partnerka v podjetju, še lahko tako zavzeto posvečali svojim obveznostim, glede na to da imate dva otroka?« so vprašali eno. Spet druga je od potencialnega investitorja slišala: »Kako naj vem, da ne boste, ko vam bom dal denar, zanosili in zbežali?« Tretji je nadrejeni, ko ga je prosila za kratko bolniško odsotnost zaradi zdravljenja neplodnosti, odgovoril: »Si prepričana, da si želiš še enega otroka? Lahko zelo omeji tvojo kariero.« Kar 52 odstotkov vprašanih, ki so rodile, je skrajšalo porodniški dopust, ker so menile, da bi sicer škodovale karieri.

Toda tudi samska ženska v Silicijevi dolini ni zaželeno biti. Neka izvršna direktorica zato nosi poročni prstan, čeprav je samska. »Naveličala sem se pojasnjevati, zakaj nisem poročena.«

V nasprotju z moškimi kolegi, ki takšnih vprašanj nikoli niso deležni, je bilo tri četrtine anketiranih vsaj enkrat deležno vprašanj o zasebnem življenju. »Ko sem šefu povedala, da odhajam na porodniško, mi je rekel: Moj bog, nisi pravkar rodila? To je bilo pred 20 meseci. Sam ima tri otroke. Ko sem prišla z drugega porodniškega dopusta, mi je pol leta očital, kako slabe rezultate dosega moja ekipa, čeprav sem ga opozarjala, da ni uredil zamenjave za mojo odsotnost. Niti po več mesecih me ni hotel ponovno vključevati v pomembne stvari.«

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.