Domov Ikonomija 22. Avgust 2018.

Želene rasti plač ne bomo dosegli...?

plača
© Reuters
Plače v Vzhodni Evropi se izrazito povečujejo, v Zahodni Evropi pa ostajajo skoraj nespremenjene.

Na Madžarskem imajo letos 4,9-odstotno rast plač, v Sloveniji 3,5-odstotno, v Franciji, Nemčiji in na Švedskem manj kot odstotno rast, v Veliki Britaniji pa se je plača za 0,7 odstotka znižala, kažejo najnovejši podatki, ki smo jih objavili v eni od preteklih številk Sveta kapitala. Rast plač v Sloveniji je tako letos skoraj polovico manjša kot v Vzhodni Evropi, ampak na letni ravni kljub temu večja, kot je povprečje v EU.
Zaradi rasti produktivnosti, ki se je začela leta 2013, je to za Slovenijo nekoliko nenavadno, saj naj bi rast plač sledila produktivnosti. Še bolj nenavadno je to, da gospodarstvo že nekaj časa tarna, da ne najde delavcev, rast plač pa je skoraj polovico počasnejša, kot je bila leta 2008.
Razlogi za tako stanje so večplastni. Najbolj očiten je počasna rast produktivnosti, ki ni novost tokratne konjunkture, ampak je bila počasna že v preteklem gospodarskem ciklu, a vseeno ne tako počasna. Od leta 2008 smo po obdobju krize in padcu produktivnosti, ki se meri po ustvarjanju BDP na prebivalca, leta 2008 v Evropski uniji ustvarili le slaba dva tisoč evrov BDP na prebivalca več.

 | Author:

 

Brezposelnost večja kot pred krizo

Drug razlog je, da je število brezposelnih oseb še vedno tretjino večje, kot je bilo pred krizo. »Da je bila rast povprečne plače v Sloveniji leta 2008 šestodstotna, danes pa je pri treh odstotkih, lahko pojasnimo s tem, da je bila leta 2008 3,8-odstotna brezposelnost in visoka inflacija. Danes pa je brezposelnost še vedno pri 5,7 odstotka,« pojasnjuje Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je prepričan, da se bodo plače tudi pri nas povečale takrat, ko bo gospodarstvo ponudilo še dodatnih deset tisoč delovnih mest in bo povpraševanje po delavcih preseglo ponudbo.

Brezposelnost je višja, kot je bila pred krizo. Na zavodu za zaposlovanje je kar nekaj profilov, ki ne ustrezajo trenutnim potrebam na trgu dela tako z vidika izobrazbe kot starosti.

Toda kako naj gospodarstvo ponudi nova delovna mesta, če delavcev še za obstoječa primanjkuje? Na zavodu za zaposlovanje je namreč kar nekaj profilov, ki ne ustrezajo trenutnim potrebam na trgu dela z vidika izobrazbe in starosti. »V Sloveniji je na zavodu več kot polovica brezposelnih starejših, za ukvarjanje z njimi pa je v podjetju potrebnega veliko več časa in motivacije, pa tudi nje je treba prepričati, da ni zgolj čakanje na odhod v pokoj in prejemanje pokojnine tisto, ki jim prinese neko zadoščenje,« pojasnjuje Ivanc.


Smo za nizko plačo krivi sami? ... Mi, zaposleni ... ?


 | Author:

 

Vpliv regije

Na počasno rast plač pri nas vpliva tudi regija, saj povsod v naši okolici iščejo podobne profile delavcev v zdravstvu, gostinstvu ter v proizvodnji. »Te poklice bolj aktivno kot pred krizo iščejo tudi v Avstriji in Nemčiji, kar pomeni, da imajo delavci več izbire, zato bi morala podjetja tekmovati s plačami tudi s temi državami, česar pa si običajno, če hočejo biti konkurenčna, ne morejo privoščiti.« Slovenska podjetja tako čedalje pogosteje delavce uvažajo iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije, zaradi česar jim plač ni treba zvišati, saj kadrovski bazen tam še ni popolnoma izčrpan.
Toda ali lahko torej glede na pričakovane demografske trende in pričakovano prestrukturiranje gospodarstva v smeri digitalizacije sploh lahko pričakujemo, da bomo kdaj dosegli nižjo stopnjo brezposelnosti, kot smo jo imeli pred krizo? Bo po vzoru Zahodne Evrope rast plač tudi v obdobju konjunkture ostajala bolj ali manj nespremenjena?

Priložnost za rast je še

»Načeloma je v industriji še kar nekaj manevrskega prostora za optimizacijo proizvodnje, prihodnji prirast proizvodnje v četrti industrijski revoluciji pa bo spremljalo tudi manjše število enostavnih, nižje plačanih delovnih mest ter večje število zahtevnejših, bolje plačanih,« pojasnjuje Ivanc. Tako že samo iz tega sledi, da bo povprečna plača rasla že zgolj iz tega naslova.

Zakaj je rast produktivnosti neprimerljivo nižja s preteklimi konjunkturami, ekonomisti ne znajo pojasniti.

Tudi po mnenju ekonomista Saše Polanca je Slovenija še vedno v obdobju konvergence in ima zgolj zato še priložnosti, da povečuje produktivnost. »Produktivnost lahko zvišamo zgolj, če imitiramo obnašanje bolj razvitih gospodarstev, temu pa bo sledilo tudi zvišanje plače.«
Da to drži, lahko vidimo iz grafa, ki prikazuje produktivnost držav, kot so Švedska, Avstrija in Nemčija, ter njihovimi stroški dela, v katere so vključene tudi plače, ki so povsod izrazito višje kot v Sloveniji.
Polanc sicer opozarja, da je treba biti previden pri primerjavi produktivnosti z drugimi državami, ker je produktivnost vrednostna. »Kako primerjamo storitve naše javne uprave s storitvami javne uprave Nemčije? Ker imajo v Nemčiji višje plače, bodo izpadli še enkrat bolj produktivni, pa to ni nujno, da so res,« pojasnjuje sogovornik. Produktivnost na grafu smo zato primerjali zgolj za zasebni sektor, čeprav je najbolj realna primerjava, če se primerja le predelovalni in proizvodni sektor. »Ne verjamem, da smo tako nizko produktivni, kot kažejo podatki. Pravih podatkov žal ni,« pravi Polanec.
Kljub temu da Slovenija še ima priložnosti za povečanje produktivnosti in s tem rast plač, pa po mnenju Bojana Ivanca iz GZS nikoli ne bomo imeli tako visokih odstotkov rasti, kot jih imajo v tem trenutku višegrajske države.
»Tako visokih rasti plač, kot jih dosegajo Madžarska, Poljska in Češka, ne bomo dosegli,« pravi. Tudi zaradi tega, ker so plače pri njih že v osnovi precej nižje, kot so pri nas, in tudi če zrastejo za dodatnih pet odstotkov, bomo imeli mi še vedno višje. To je pravzaprav lahko »dobra novica, glede na to da so vlagatelji razočarani nad plačnimi trendi v tem območju, zaradi česar lahko Slovenija dobi kakšno novo investicijo in pridobi kakšno zanimanje tujega kapitala več«.

 | Author:

 

Slaba donosnost podjetij

Razlog za počasno rast plač je tudi nizek odstotek donosnosti podjetji. Podjetja so imela leta 2010 agregatni donos na kapital negativen, do leta 2015 je bil pod petimi odstotki, leta 2016 je bil 7,79 odstotka. »To kaže, da so se poslovni izidi na agregatni ravni izboljšali šele v zadnjih dveh letih, v Sloveniji pa so se minimalne plače dvignile leta 2010, medtem ko se produktivnost takrat ni bistveno spremenila,« pojasnjuje Polanec.

V določenih panogah plača raste hitreje kot v drugih, zato je pri pojasnjevanju rasti plač vprašanje, katere panoge v določenih državah prevladujejo.

Trg dela je tudi močno segmentiran, kar pomeni, da je v določenih panogah rast plač hitrejša kot v drugih, zato je pri pojasnjevanju rasti plač vprašanje tudi, katere panoge v določenih državah prevladujejo. Plače v, recimo, farmacevtskih podjetjih so neprimerno višje, in če te v strukturi gospodarstva predstavljajo večji delež, povprečna plače v takšni državi raste hitreje kot v državah, kjer prevladujejo podjetja, ki zaposlujejo večinoma nižjekvalificirane delavce. In obratno.
Tam, kjer je donosnost nižja, bodo vztrajali pri nižjih plačah. Zaradi pomanjkanja kadrov bodo ta podjetja začela izgubljati kadre. »V tem trenutku že lahko vidimo, kako tekmujejo s plačami. Tista podjetja, ki so produktivnejša, spreminjajo kolektivne pogodbe in zvišujejo plače, sočasno pa podjetja z nizko produktivnostjo v Sloveniji zagovarjajo absolutno ohranjanje kolektivnih pogodb in višajo zgolj individualne pogodbe z namenom, da zadržijo najboljše in odločilne delavce,« pojasnjuje Polanec. Jasno je namreč, da podjetja, ki ne bodo prilagodila plač, prej ali slej začenjajo izgubljati dobre delavce in posledično tržne deleže.
Zaostajanje rasti plače z gospodarsko rastjo sogovornika pojasnjujeta tudi s strukturo gospodarstva. »V obdobju gospodarskega cikla bolj niha zaposlovanje oseb z nižjimi kvalifikacijami in plačami. Zato v obdobju okrevanja lahko izkazujemo nižjo rast povprečne plače, ker se zaposlujejo v večji meri osebe na nižjih ravneh z nižjimi plačami.«
Kljub temu pa ne gre zanemariti podatka, da smo po nekaj letih zaostajanja rasti plač za produktivnostjo lani to razmerje uredili. Povprečna bruto plača pri gospodarskih družbah se je leta 2017 glede na predhodno leto povečala za 2,9 odstotka, produktivnost dela pa za 2,5 odstotka,« navaja Ivanc.

letalo avion | Author: Reuters Reuters

 

Se je svet zaustavil?

Produktivnost je sicer v Sloveniji precej pod povprečjem Evropske unije, od leta 2008 do leta 2017 smo produktivnost na prebivalca dvignili za približno 250 dolarjev, prehiteli so nas celo Čehi, a kljub temu to ni le naš problem, ampak problem skoraj vsega razvitega sveta, na kar glasno opozarja tudi OECD v junijskem poročilu o produktivnosti.
Zakaj je rast produktivnosti neprimerljivo nižja s preteklimi konjunkturami, ekonomisti ne znajo pojasniti. »To ostaja veliko raziskovalno vprašanje, na katero ni jasnega odgovora. Nekateri govorijo o tem, da je problem v merjenju,« odgovarja Polanec. Vprašanje, zakaj se produktivnost upočasnjuje že zadnji dve konjunkturi, ima verjetno več razlag, a nobena od teh ni očitna. Po drugi svetovni vojni sta sledili dve zelo visoki rasti, potem dve nižji, na prelomu tisočletja s pojavom interneta spet ena zelo visoka, zdaj pa sta že dve zelo nizki. Je vzrok ta, da morda preprosto ne moremo več odkriti ničesar novega?
»Drži, da imajo ena obdobja več inovacij, zaradi česar se produktivnost zviša. Po drugi strani pa inovacije pomenijo tudi izumiranje starih poklicev. Iz tukaj izhaja namig o merskem vprašanju,« pojasnjuje Polanec. Če se pojavi 10.000 delovnih mest z visoko produktivnostjo, a jih 100.000 izumre, je povprečje nižje, kot je bilo prej. »Ekonomist Chad Syverson je to teorijo leta 2017 sicer zavrnil, a sem prepričan, da se bomo k temu vprašanju še vračali. Se pa strinjam z naravno razlago, da takšnega pospeška, kot ga je gospodarstvu dal internet, preprosto še nekaj časa ne bomo imeli.«
Eden od razlogov za nizko produktivnost, razmišlja Polanec, bi lahko bil močen cenovni pritisk na skoraj vseh področjih.« Če se cene znižujejo, se znižuje tudi dodana vrednost. To pomeni, da se kljub fizičnemu in tehnološkemu dvigu produktivnosti zaradi znižanja cen dodana vrednost na zaposlenega zmanjša,« pojasnjuje sogovornik.
Na produktivnost vplivajo tudi drugi dejavniki. Recimo, koliko časa je potrebnega za izdajo gradbenega dovoljenja, zaradi česar se v Sloveniji kar nekaj časa mesto ni širilo. Vpliv ima tudi cena zemljišč. »Če se cena zemljiščem konstantno dviguje, njena vrednost pobira delež v dodani vrednosti, produktivnost pa se v izračunu zaradi tega zmanjša,« navaja Polanec in dodaja: »Rast ovira tudi infrastruktura, recimo drugi tir lahko poveča produktivnost gospodarstva, drugo vprašanje pa je, ali je to donosna naložba.
Kljub počasni rasti in vrsti razlogov za to pa na zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti opozarja tudi OECD, ki v poročilu piše, da se spreminja delitev zaslužka med kapitalom in delom, prav tako je vedno več visokotehnoloških podjetij, ki z malo delovne sile ustvarjajo vedno večje dobičke.
To ima za Slovenijo veliko bolj negativne posledice kot za zahodne države. »Slovenija je še vedno pretežno industrijska država, zelo malo pa ima tudi oseb z zelo visokimi dohodki. Novi tehnološki velikani v Slovenijo prinašajo predvsem negativne učinke s tem, da zmanjšujejo delovna mesta v drugih podjetjih – medijskih, založniških –, ne nudijo pa delovnih mest pri nas, oziroma Slovenci, ki delajo za ta podjetja, običajno delo opravljajo v Dublinu ali v ZDA,« pojasnjuje Ivanc.
OECD pa, kot smo zapisali tudi sami, velik del krivde pripisuje strukturi gospodarstva, ki je po koncu krize potrebovala večinoma nižjekvalificirane delavce.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.