Domov Ikonomija 07. Avgust 2018.

Privatizacija: Etiopija na razpotju

Etiopija je bila v preteklosti žrtev številnih kriz, še leta 2000 je bila tretja najrevnejša država na svetu. V zadnjem desetletju in pol je dosegla velik napredek in veliko gospodarsko rast, toda zdaj se je znašla na razpotju. Bo nadaljevala svoj vzpon ali klecnila in se sesula?

Etiopska vlada je dobičke državnih podjetij porabljala predvsem za investicijske projekte v infrastrukturo. A ob hkratnem velikem zadolževanju ti dobički zdaj ne zadoščajo več za odplačila dolgov in nadaljevanje velikih investicij.

Afriška Kitajska?

Etiopijo, eno najrevnejših držav na svetu, znano bolj po svojih maratonskih tekačih kot industrijskih izdelkih, so zaradi hitre gospodarske rasti v zadnjih letih (tudi napoved za letos je visokih 8,5 odstotka) mnogi primerjali s Kitajsko, ki se v zadnjih desetletjih bliskovito vzpenja. Pa ne le gospodarska rast, tudi pot do nje nosi v sebi precej podobnosti z azijskim velikanom; država se namreč trudi postati nekakšen center proizvodnih dejavnosti, pot do cilja pa si poskuša utreti predvsem z velikim vlaganjem v prometno infrastrukturo, pri kateri je precej zaostajala za bogatejšimi afriškimi državami.

V letih od 2004 do 2014 je povprečna gospodarska rast Etiopije presegala deset odstotkov.

A Kitajska Etiopiji ni le zgled, pač pa vedno bolj tudi partnerica – Kitajska že dlje časa močno investira v afriško celino in prav v Etiopiji se koncentrirajo mnoge kitajske investicije; Kitajci tam gradijo vse od stavb do železnic. V zadnjih petnajstih letih je država izjemno hitro napredovala, v letih od 2004 do 2014 je njena povprečna gospodarska rast presegala deset odstotkov. Če bi gospodarstvo ostalo na tej poti, bi Etiopija že do leta 2025 prišla od druge najrevnejše države na svetu do države t. i. srednjega dohodkovnega razreda. V začetku obdobja rasti je večji del prispevalo kmetijstvo, nato pa so se začele razvijati tudi storitve, ki danes največ dodajo h gospodarski rasti Etiopije.

 | Author:


Toda kljub še vedno visoki gospodarski rasti so se v zadnjih letih okrepili glasovi, ki opozarjajo, da se kopičijo tudi težave in da gospodarska rast prikriva mnoge strukturne težave, ki jih ima država.


JAR: Jim bo kmalu zmanjkalo vode?



Ekonomist in investitor Ermyas Amelga opozarja na tri težave, ki bodo v Etiopiji ubile gospodarsko rast in napredek, če ne bodo kmalu rešene. Prva je vedno bolj akutno pomanjkanje valutnih rezerv in dostopa do tujih valut, druga je visoka inflacija, ki le še narašča, tretja pa vedno slabše razmere za gospodarsko aktivnost, ki naj bi po njegovih napovedih precej upadla, če ne bo velikih strukturnih sprememb.

Etiopska vlada počasi zmanjšuje nadzor nad velikimi državnimi podjetji. Bo to državo rešilo?

Ko govorimo o valutnih rezervah in dostopu do tujih valut, se marsikdo sploh ne zaveda, da to ni abstraktna ekonomska kategorija, pač pa ima velik vpliv na življenje posameznika. Še posebej ko stanje doseže takšno točko kot v Etiopiji, kjer zaradi pomanjkanja tujih valut vedno pogosteje primanjkuje tudi dobrin, ki jih Etiopija uvaža; v zadnjem letu se je večkrat zgodilo, da lokalno prebivalstvo ni moglo dobiti zdravil, podjetja pa so morala ustavljati proizvodnjo zaradi pomanjkanja vhodnih surovin ali polizdelkov, v gradbeništvu so nastali zastoji, ker je začelo primanjkovati uvoženega betonskega jekla.
Obstoj črnega trga za skoraj vse dobrine v državi, kakršna je Etiopija, ni presenetljiv, stanje na njem pa naj bi kazalo, kako so se povečala tveganja gospodarske krize; po podatkih Ermyasa Amelge je pribitek cene na črnem trgu običajno okrog deset odstotkov, letos pa je dosegel že petindvajset odstotkov. Banke, ki v Etiopiji že dolgo poslujejo z dobičkom, naj bi bile letos prvič po dolgem času v nevarnosti, da bodo morale izkazati izgube, saj vedno več posojilojemalcev zahaja v težave in ne vrača dolgov.
Država se je torej znašla na razpotju; bo znala do nedavnega ugodne ekonomske trende nadaljevati tudi v prihodnje ali pa bo zaradi strukturnih težav klecnila in se zrušila?

Stava na uspeh

Država velik del gospodarske rasti dosega tudi zaradi obsežnega zadolževanja. To je seveda stava na učinkovito porabo tako pridobljenih sredstev; če so ta dobro investirana, projekti dokončani pravočasno, nato pa prinašajo tudi načrtovane prihodke, se takšna matematika izide, sicer pa se hitro lahko zgodi, da dolgovi državo udarijo po glavi. Statistika kaže na očiten napredek Etiopije s takšno strategijo, a s svojimi produkti je na mednarodnem trgu še vedno težko konkurenčna, zato ji vedno bolj krvavo primanjkuje tujih valut.
Javni dolg se je močno razrasel in mnogi analitiki se bojijo, da se Etiopija ne bo mogla več dolgo zadolževati pod tako ugodnimi pogoji kot doslej. Delno bodo k temu pripomogle razmere na mednarodnih trgih, predvsem pa specifična situacija Etiopije, pri kateri počasi narašča nevarnost nezmožnosti odplačevanja svojih dolgov.

 | Author:

 

Kako se rešiti iz zagate

Etiopska vlada kot rešitev nastalih težav vidi obsežno privatizacijo. Država že ima (mešane) izkušnje s krogom privatizacije pred desetletjem in pol, a ima kljub temu vedno trdno v rokah svoja najmočnejša podjetja.

Če Etiopiji ne bo uspelo dobiti večjih količin tujih valut, bo kmalu zašla v velike težave.

Vladajoča koalicija, ki je v sedlu že od leta 1991, se je namreč ves čas trudila obdržati nadzor nad ključnimi podjetji in panogami. Na začetku poletja je z javnim pozivom tujim investitorjem očitno prekinila to tradicijo, morda tudi pod vplivom novega predsednika vlade. Odločila se je za privatizacijo nekaterih osrednjih družb, ki so bile doslej povsem v rokah vlade; tujim investitorjem ponuja tako letalsko družbo Ethiopian Airlines kot svoj telekom in deleže v energetiki ter logističnih in pomorskih družbah.
To sicer ne pomeni, da je vlada pripravljena svoje družbe povsem izpustiti iz rok, saj namerava obdržati večinske deleže. A uspešen proces delne privatizacije bi rešil nekaj ključnih težav; ne le da bi prišli do tako želenih tujih valut (na primer letalska družba je zaradi najetih kreditov za nakup novih letal precej v škripcih, ker nima dostopa do tujih valut, še posebej ker so lani domačo valuto – etiopski bir – devalvirali), v domača podjetja bi tako privabili tudi tuje znanje in tehnologije.

afrika | Author: Pixabay Pixabay

 

Bo to rešitev?

Velika etiopska podjetja so za tuje investitorje precej vabljiva, in sicer iz dveh razlogov. Dejstvo je, da poslujejo precej uspešno in vsako leto bolje. A drugi, prav tako pomemben vzrok je, da pokrivajo izjemno velik trg, saj je Etiopija s skoraj sto milijoni prebivalcev po njihovem številu med največjimi afriškimi državami.
Uspešna privatizacija po dovolj visokih cenah bi ji tako prinesla rešitev nekaterih akutnih težav, država pa upa na ugoden razplet, ki naj bi s pomočjo tujega znanja povzročil, da bi večinski delež podjetij zagotavljal višje davčne in dividendne dobičke v proračun, kot pa jih je država prej znala dosegati z lastništvom celotnega podjetja.

Opozorila

Delna privatizacija bi tako lahko odpravila veliko težav, a mnogi opozarjajo, da je predvsem pomembno, kako bo izpeljana. Prejšnji krog privatizacije v državi je sicer ob finančnem prilivu res pomenil tudi izboljšanje učinkovitosti podjetij, a le malo tega izboljšanja so bili deležni lokalni prebivalci, ti so najbolj občutili odpuščanja iz nekaterih privatiziranih družb. In ker je Etiopija že zdaj država z izjemno mladim prebivalstvom, kar pomeni, da na trg delovne sile vsako leto vstopa nova velika množica, bi prav stopnja brezposelnosti lahko močno vplivala na razpoloženje v državi. Že zdaj je velik delež mladih brezposeln, in če državi ob privatizaciji ne bo uspelo izboljšati tega ekonomskega kazalnika, bo socialnih nemirov, ki Etiopijo pretresajo že zdaj, še več.
Začetne primerjave s Kitajsko so morda kar na mestu. Če je Kitajska po številnih kriterijih postala največje svetovno gospodarstvo, pa mnogi skoraj pozabijo, kako velika je še vedno razlika med njo in ZDA; tudi če Kitajska ustvari že skoraj večji BDP kot ZDA, to doseže in nato razdeli med 1,4 milijarde ljudi, v nasprotju z ZDA, kjer to ustvari in si razdeli manj kot 330 milijonov ljudi. Podobno je tudi z Etiopijo; gospodarska moč celotne države v luči močne gospodarske rasti postaja na afriški celini vedno večja, a po BDP na prebivalca je Etiopija še vedno bolj pri repu afriških držav.
Če bo političnemu vrhu uspelo končati domače nemire (predvsem z izboljšanjem življenjskih razmer povprečnih prebivalcev), podobno kot očitno uspešno izboljšuje odnose s severno sosedo Eritrejo, ki so bili vedno napeti in so povzročili na desettisoče žrtev zaradi medsebojne vojne, potem obstaja upanje, da bo Etiopija lahko ostala na poti zavidljive gospodarske rasti in se počasi izvila iz primeža revščine.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.