Domov Ikonomija 01. Februar 2017.

Outfit7 je glasnik nove prihodnosti

Lawrence Wright
© Mavric Pivk
Američan Lawrence Wright že dobri dve desetletji živi in dela v Moskvi, serijski podjetnik se posveča razvoju zagonskih podjetij. Uspešna prodaja Outfita7 je ustvarila kar nekaj novih milijonarjev in po njegovem bo za Slovenijo resen test poslovne kulture, ali jih bomo znali prepričati, da vlagajo doma.

Kot Američana, ki živi in dela v Rusiji, vas moram najprej vprašati, kako se počutite, ko ruski hekerji vplivajo na volitve v ZDA, globalnem centru sodobnih tehnologij?

Lažne novice so po mojem mnenju imele večji učinek na volitve kot sam hekerski vdor v določene strežnike in računalnike. Gre za širše vprašanje, kako se širijo informacije.

Lažne novice niso od včeraj.

Ne. Mediji pa so pri njihovem širjenju kar velik sostorilec. Neodvisnost medijev in njihova pripravljenost, da bi bili kritični do oblasti, se je zmanjšala. V primeru Snowden smo lahko videli, kako voljno so ameriški mediji širili vladne neresnice o Snowdnu, da bi ga osramotili in iz njega naredili sovražnika.

Si predstavljajte kaj takega pred dvajsetimi leti?

Če bi se to zgodilo pred dvajsetimi leti, bi bil odziv javnosti najverjetneje povsem drugačen. Gre za poneumljanje javnosti, ki je bolj pripravljena sprejeti lažne novice. To je najbrž ena od težav, ki jih je treba upoštevati. Priznam, da se mi je že zgodilo, da sem naletel na lažno novico in za hip pomislil, da je resnična. Očitno so me za nekaj časa dobili na trnek.

Lawrence Wright | Author: Mavric Pivk Mavric Pivk

To je ena od številnih težav, za katere skupnost start-upov išče rešitve.

Tu je prostor za tehnološke rešitve in priložnost za start-upe. Če imamo težavo, so prav zagonska podjetja tista, ki jih skušajo rešiti in s tem zaslužiti.

Zagonska podjetja se rada ukvarjajo z reševanjem težav medijev, najbrž zato, ker imamo v medijih veliko težav?

Vsekakor. Eno od podjetij v našem portfelju je 1World Online. Imajo nekaj zanimivih rešitev in so z njimi prisotni v več kot desetih državah. Medijem med drugim ponujajo rešitev, ki jim pomaga zadržati bralce tudi do 40 odstotkov dalj časa na njihovi spletni strani, kot bi se tam zadržali sicer.

V koliko zagonskih podjetij, poleg omenjenega, ste doslej vložili svoj denar?

V okoli 12 podjetij, smo majhen sklad, vreden le okoli pet milijonov dolarjev. Ukvarjamo se s semenskimi naložbami po nekaj sto tisoč dolarjev, od 100 do 300 ali 500 tisoč dolarjev na investicijo, tako si lahko privoščimo naložbe v veliko zagonskih podjetij. Sam na vse skupaj gledam kot na dolgo potovanje do cilja.

Ste serijski podjetnik, kaj to pomeni?

Za sabo imam pet svojih podjetij, poučeval sem podjetništvo. Ustanovil sem sklad semenskega kapitala in tako pomagal ustvariti več kot dvesto zagonskih podjetij, mentor sem bil več kot tisoč start-upom. Torej sem videl veliko različnih zagonskih podjetij in vem, kakšne so pogoste težave in napake pri njihovem ustvarjanju, prav tako vem, kaj mora vsebovati do zagonskih podjetij prijazno poslovno okolje.

Zdaj ste se usmerili v investicije?

Res je, po sedanjem manjšem skladu je naš cilj ustvariti srednje velik sklad. To pomeni, da bi radi zbrali 70 milijonov. S tem skladom bi radi sodelovali pri financiranju zagonskih podjetij v vseh razvojnih fazah, osredotočeni pa bomo na celotno vzhodno Evropo, ne le na Rusijo.

Lawrence Wright | Author: Mavric Pivk Mavric Pivk

Vlagate le v ruske start-upe?

Pri izbiri smo oportunistični, kjer vidimo priložnost, tja vložimo. Zanimajo nas tehnološka zagonska podjetja v zgodnji fazi, ko so še poceni, vendar vanje ne vlagamo v Rusiji, ampak jim pomagamo priti v Silicijevo dolino in jih tam financiramo.

V vašem življenjepisu piše, da je 30 odstotkov vaših start-upov uspešnih. Zdi se veliko.

Uspeh različni ljudje različno merijo, zame je uspeh, če se zagonsko podjetje prebije v naslednji krog financiranja ali če pride na trg in začne služiti s svojim izdelkom. Torej sem sam morda nekoliko bolj velikodušen do sebe pri definiciji uspeha (smeh).

Poleg denarja lahko ponudite tudi znanje. Katerega znanja največ potrebujejo start-upi v tem delu sveta?

V vzhodni Evropi je povsod veliko tehnološkega znanja, inženirskih talentov in znanja z naravoslovnih področij. Vendar pa je poslovna stran šibkejša, manj je marketinškega znanja, poznavanje trgov in dostop do trgov sta zelo šibka, tu je veliko prostora za izboljšave. Poslovni modeli se spreminjajo, največje taksi podjetje na svetu nima svojih taksijev, enako je z največjim hotelskim podjetjem in podobno, in temu ni ravno lahko slediti.

Slišal sem za Outfit7. to je občudovanja vredno, milijarda dolarjev je osupljiv dosežek. To je prihodnost in verjemite mi, da je to šele začetek, outfitov bomo še videli.

Ko se na vas obrne start-up, kako veste, da bo uspešen?

Ko ste videli tisoče start-upov, ne morete zagotovo vedeti, kateri bo uspel, lahko pa v prvih desetih minutah odkrijete precej velikih težav, ki so skupne tovrstnim podjetjem. So njihovi tržni cilji realistični? Imajo dobro zaokroženo ekipo? Imajo dober izdelek? Kakšen je njihov poslovni model, jim omogoča rast? Ali lahko dovolj hitro dovolj zrastejo, ali pa bo vse skupaj ostalo na ravni družinskega podjetja?

Koliko donosa pričakujete, če se odločite za naložbo?

Pričakujem velik donos, ker velik del mojih naložb verjetno ne bo uspešen. Pričakujem desetkratni donos na svojo naložbo. Zaradi visokih pričakovanj glede donosa tudi od zagonskih podjetij pričakujem, da so zmožna velike rasti.

Kdo lahko zagotovi tak donos?

Res je, treba je biti res dober, in tega ne zmore vsak. Zato je pomembna podpora, ki jo lahko ponudi poslovno okolje. Če imate dober program pospeševalnikov, dobro mrežo mentorjev in močno skupnost poslovnih angelov. To pomaga oblikovati veliko skupino zagonskih podjetij in tako je več možnosti, da se razvije kaj dobrega.

Pomaga tudi, če je na voljo denar.

Seveda je treba imeti denar, toda zasebni, ne javni denar.

Občutek imam, da se v vzhodni Evropi tudi pri zagonskih podjetij še vedno veliko dela z javnim denarjem?

To je res. In z javnim denarjem naredijo veliko škode zagonskim podjetjem. Denimo v Rusiji, kjer je vlada za to področje veliko let namenjala velike vsote, so izrinili zasebne investitorje. Zdaj se te vsote krčijo, zasebna pobuda pa je odrinjena na stranski tir. Javni denar je poceni, lahko dostopen in start-upi, ki slonijo na javnem denarju, načeloma niso dobri, sam se jih ne bi dotikal.

Zakaj bi se izogibali podjetja, podprtega z javnim denarjem?

Če je nekdo šel po javni denar, to skoraj gotovo pomeni, da ga ni mogel dobiti od zasebnika, torej ni dober. To je trg, ki ga obvladujejo kupci. Meni ni treba loviti start-upov, oni morajo loviti mene. Veseli me, da so me takoj, ko sem prišel v Slovenijo, začeli kontaktirati iz vaših start-upov.

Ravno te dni je pri nas velika poslovna tema prodaja Outfita7. Kako to ponoviti?

Slišal sem za Outfit7. To je občudovanja vredno, milijarda dolarjev je osupljiv dosežek. To je prihodnost in verjemite mi, da je to šele začetek, outfitov bomo še videli. Časi, ko so podjetja živela po šestdeset let in več, so mimo, danes je povprečna starost podjetja petnajst let. Za številna med petsto največjimi pred dvajsetimi leti sploh niste slišali, ker jih ni bilo.

Outfit7 je ustvaril kar nekaj mladih milijonarjev, kaj lahko oni prinesejo slovenski start-up sceni?

Zame bo to velik test slovenske kulture. Ne kulture nasploh, ampak poslovne kulture. Velik izziv bo te ljudi zadržati tu, v Rusiji vsak, ki pride do velike vsote denarja, najprej kupi jahto in se odseli v Monako ali kam drugam. Nasprotno je v Estoniji, ljudje, ki so obogateli z naložbo v Skype, so po prodaji družbe ostali doma in denar vlagajo v nove start-upe. Veliko je odvisno od vlade, kakšno okolje bo ustvarila.

Slovenija bi lahko postala magnet za start-upe, Rusi s svojimi zagonskimi podjetji na veliko odhajajo in nimajo veliko držav, kamor bi lahko odšli.

Kaj bi ji vi svetovali, kako naj zadrži Outfitove milijonarje tu, je dovolj zgolj znižati davke?

Nižji davki gotovo koristijo, zakonodaja in zakonodajne ovire so ovire za posel. Če bi lahko svetoval vladi, bi ji svetoval, naj ne opravlja naloge zasebnikov, naj ne vlaga v start-upe in tako zatira zasebno pobudo.

Kaj podjetniki na vzhodu imajo, česar tisti na zahodu nimajo?

Na vzhodu so zelo kreativni in iznajdljivi, tako v informacijski tehnologiji kot na drugih tehničnih področjih. Njihov pristop k reševanju problemov je kolektiven, izvrstni so pri iskanju preprostih in elegantnih rešitev za kompleksne probleme. Potreba ustvarja motivacijo za inovacije na vzhodu, čeprav malo inovacij pride iz Rusije, ruski znanstveniki po odhodu v ZDA postanejo zelo produktivni, kar zadeva inovacije.

Sposobni Rusi radi zapustijo domovino, je to lahko priložnost za Slovenijo?

Slovenija bi lahko postala magnet za start-upe, Rusi s svojimi zagonskimi podjetji na veliko odhajajo in nimajo veliko držav, kamor bi lahko odšli. Očitna izbira so baltske države, Nemčija je že manj prijazna zaradi jezikovne in kulturne bariere. Slovenija bi zagotovo lahko postala privlačna lokacija za rusko start-up skupnost. Je pa za to treba tudi kaj narediti.

Trump spreminja svet tako močno, da se voditelj oddaje na slovenski televiziji resno vpraša, ali bo zdaj Kitajska postala zastavonoša svobodnega sveta. Ali kot Američan v Rusiji menite, da je globalizacija ogrožena?

Menim, da ni, globalizacija bo ostala z nami. Vse skupaj vidim bolj kot rahlo spremembo smeri, ne obrat trenda. Trumpa je na oblast prinesla potreba ne le po prosti trgovini, ampak tudi po pošteni trgovini. Pogoji bi morali biti izenačeni in morali bi se osredotočiti na svoje interese ter ustvarjanje delovnih mest. Stvari v resničnem življenju nikoli niso zgolj črne in bele, tudi v tem primeru ni tako.

Trumpovi volivci niso neumni, vedo, kaj hočejo.

Čeprav niso bili glasni, je bilo med Trumpovimi volivci tudi veliko žensk in pripadnikov manjšin, ki si želijo sprememb, česar jim druga stran ni mogla ali znala ponuditi. Kot odziv na to pa vidimo nekakšno nerazumevanje in zanikanje, da je Trump zmagal. Najlažje je za zmago kriviti Ruse.

Vi ne kupite teze, da so se Rusi vmešali v volitve?

Če obveščevalne agencije trdijo, da so Rusi vdrli v sistem, nimam razloga, da jim ne bi verjel. Je pa čudno, da so tako preprosto izsledili vir hekerskega napada, kajti hekerji bi to znali izpeljati tako, da bi bilo videti, kot da je v sistem vdrl nekdo drug. Marsikaj se v medijih izpusti, mediji so denimo povsem spregledali poskuse Ukrajine, da bi podprla Clintonovo in diskreditirala Trumpa.

Trump in Putin se utegneta dobro razumeti, ali verjamete, da se lahko ZDA in Rusija toliko zbližajo, da lahko skupaj rešijo kak velik problem?

Veliko ovir je, da bi se to zgodilo. V preteklih 25 letih je bilo tudi veliko zgrešenih priložnosti, da bi uredili odnose med državama. Veliko je sinergij, a pot do njih ni lahka. Se mi pa zdi, da zdaj celo ruska oblast dojema, da ni več prihodnosti v fosilnih gorivih. Glede na trende, ko narašča delež elektrike iz obnovljivih virov, svet brezplačne energije ni več tako daleč, Rusija pa v takem svetu preprosto nima več prihodnosti, če česa ne spremeni. Da bi to lahko storili, da bi končno uredili odnose med državama in s tem še marsikateri drug problem, bo treba končno izstopiti iz paradigme vzhod-zahod. 

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.