Nasveti za dvig konkurenčnosti na tujih trgih

Na njihovem največjem letnem dogodku, 2. SBC Forumu: Švica – zgled za Slovenijo, ki se ga je udeležilo več kot 300 vrhunskih gostov, med njimi predstavniki švicarskega podjetništva in države, predsednik vlade RS Marjan Šarec, slovenskih ministri, ključni za področje podjetništva, in nadpovprečno uspešni slovenski podjetniki, je Batagelj predstavil glavne predloge ukrepov, ki jih v tem trenutku nujno potrebuje Slovenija, da bi okrepila izvoz, produktivnost in dodano vrednost. Apeliral je predvsem na državo, saj so po njegovem mnenju podjetniki zelo realni, ker poznajo dogajanje na trgih v Italiji, Nemčiji, v zvezi z brexitom in trgovinskimi vojnami.

• Občutna razbremenitev plač prek celovite davčne reforme, ki zajema več davčnih ukrepov hkrati in naenkrat ter s prehodnimi roki za posamezne spremembe, saj je to ključno za davčno stabilnost. Klub predlaga dodatno razbremenitev 13. in 14. plače, reformo dohodninske lestvice, ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, postopno uvedbo razvojne kapice, razvojni proračun in zniževanje javnega dolga ter preglednost podatkov na plačilnih listah.
• Prožnejši trg dela, ki vodi v hitro sprostitev delovnih mest, ki jih zasedajo nemotivirani delavci. Klub predlaga možnost za kvotne zamenjave zaposlenih, ki niso motivirani za delo, s tistimi, ki so motivirani in želijo delati.
• Boljše izobraževanje in zadržanje sposobnih mladih kadrov v Sloveniji, kajti razvojni preboj v gospodarstvu lahko zagotovi le znanje, saj le tako lahko računamo na inovacije in visoko dodano vrednost.
• Privabljanje kadrov iz tujine, ki bo poenostavil zaposlovanje tujih delavcev in tako podjetjem olajšal iskanje ustreznih kadrov.
• Enakopravnost domačih s tujimi investitorji. Slovenija potrebuje ureditev, ki bo veljala za vse investitorje ter bo vzpostavila pravno in tudi finančno enakopravnost vseh investitorjev.

O SBC – Klubu slovenskih podjetnikov

Šteje 162 članov; 61-odstotna rast prodaje v zadnjih petih letih; 41-odstotna rast števila zaposlenih v zadnjih petih letih; 26-odstotna višja dodana vrednost na zaposlenega od povprečja v slovenskem gospodarstvu; 97 odstotkov članov dosega standard bonitetne odličnosti, ki vključuje rejtinge A, AA, AAA in Zlati AAA (slovensko povprečje: 24 % podjetij); 43 % članov drugo leto zapored dosega standard Zlati AAA (v Sloveniji ta standard drugo leto dosega samo 1 % podjetij);