Domov Ikonomija 23. April 2017.

Lažne novice uspešno mobilizirale množice

lažne novice
© Pixabay
Nekoč se je javnost strinjala glede dejstev. Voda je mokra, plamen je vroč, Zemlja se vrti okoli Sonca. S tehnološkimi in družbenimi spremembami pa se spreminjajo ne le odnosi, ampak tudi resničnost. Danes jo krojijo lažne novice, populističnih 140 znakov ali manj, plehki posamezniki v družbenih medijih …

Papež Frančišek je šokiral svet – podprl je Donalda Trumpa za predsednika. Voditeljico na televiziji Fox News Megyn Kelly so odpustili, ker je podpirala Hillary Clinton glede trendovskih tem. Predsedniško kampanjo Emmanuela Macrona financira Saudska Arabija. Francija bo porabila sto milijonov evrov za nakup hotelov, v katere bo namestila begunce. Trump podarja enosmerne vozovnice za Mehičane in Afričane, ki želijo zapustiti ZDA. Trump ima kot imetnik delnic v vojaški industriji dobiček od odmetavanja bomb na Sirijo. Na spletu so se pojavile tudi digitalno zmanipulirane fotografije ameriškega predsednika, ki naj bi imel drisko med igranjem golfa. To je samo nekaj lažnih novic, ki so v zadnjem času preplavile spletni svet.

Presenetljivo je, da so se lažne novice tako razširile v državi, ki jo marsikdo prepoznava kot zibelko demokracije.

»Lažne novice, ali kakor koli jih že imenujemo, kot pojav niso nekaj novega, najdemo jih v vseh zgodovinskih obdobjih, marsikdaj so imele velik vpliv na življenje, nov pa je današnji fenomen,« pravi Iztok Verdnik, predsednik Slovenskega društva za odnose z javnostmi in pomočnik predsednika uprave za korporativno komuniciranje v Mercatorju. »V današnji dobi nas je očitno presenetilo, da se tako množično pojavljajo v državi, ki jo kot steber demokracije prepoznava vsaj nekaj deset milijonov njenih državljanov.« Po mnenju sogovornika so vzrok za fenomen, ki se kaže v vse večji razširjenosti lažnih novic, novi kanali komuniciranja, ki so zelo preprosti za uporabo, vsem in povsod dostopni, ugodni oziroma brezplačni, ter dejstvo, da tam ni uredniške cenzure, v najbolj klenem in profesionalnem pomenu te besede.

lažne novice računalnik | Author: Pixabay Pixabay

V Nemčiji kazen do 50 milijonov evrov

Že Winston Churchill je dejal, da laž obrede pol sveta, preden ima resnica priložnost povleči hlače nase. Vendar se zdi, da je širjenje lažnih novic dobilo zagon med nedavno ameriško predsedniško kampanjo, predvsem po družbenih omrežjih. »Z več kot milijardo aktivnih uporabnikov na dan je facebook danes največji vir informacij na svetu. Več kot 44 odstotkov Američanov se informira na njem,« pravi Darja Kupinić Guščić iz zagrebške analitične in raziskovalne agencije MediaNet. Analiza BuzzFeed News pa je pokazala, da so lažne novice o volitvah prehitele resnične. Na 20 najbolj branih lažnih novic se je odzvalo 8,7 milijona ljudi, na 20 najbolj branih resničnih pa 7,3 milijona. Zdaj v ZDA javnost čedalje glasneje očita Facebooku, da lažnih novic, ki so se širile kot tornado, ni poskušal zajeziti. Mark Zuckerberg je na Univerzi v Severni Karolini marca dejal, da si nihče ne želi lažnih novic, a da ni vedno jasno, kaj je lažna novica: »To, kar ljudje imenujejo lažne novice, so samo mnenja, o katerih se ne strinjajo.«

Trumpov štab je spretno izkoristil facebook. Lažne novice o volitvah so prehitele resnične. Na 20 najbolj branih lažnih novic se je odzvalo 8,7 milijona ljudi, na 20 najbolj branih resničnih pa 7,3 milijona.

Pod pritiski zajezitve lažnih novic je Facebook končno klonil in v začetku aprila v 14 državah sveta »news feed« opremil z nasveti za odkrivanje lažnih novic. Če so uporabniki kliknili na ikono za pomoč glede resničnosti novice, jih je Facebook preusmeril na center za pomoč, tam pa so jim nanizali deset nasvetov. Med drugim, da naj v primeru nepoznane spletne strani uporabnik preveri, ali so o tem poročali tudi drugi mediji in ali o tem poročajo kredibilni mediji. A Zuckerberg spletnega medija Tech Crunch s potezo, ki je trajala le nekaj dni, ni prepričal; tam menijo, da je Facebook nastrojen, da spodbuja angažiranost in senzacionalizem, ki je le ena izmed oblik lažnih novic. Da je Facebook končno deloma klonil pred zahtevami po blokiranju lažne vsebine, je treba pripisati tudi Nemčiji, ki je pred kratkim sprejela zakon o kaznovanju družbenih omrežij z do 50 milijoni evrov, če lažnih novic ne umaknejo dovolj hitro, kaznovali pa bodo tudi sovražni govor. V boj proti lažnim novicam se je podal tudi Google, ki je spletne strani z njimi izključil iz oglasov in jih tako prikrajšal za mastne dobičke, prejšnji petek pa je dodal tudi možnost preverjanja dejstev v iskalniku in novicah. Žal pa to zadnje ne bo omejilo širjenja lažnih novic, opozarjajo strokovnjaki.

Lažne novice aktivirajo volilno telo

Ni res, da lažne novice širijo le nekatere skupine. To je dokazala tudi nedavna raziskava. »Lažne novice imajo vpliv tako na levico kot na desnico, na izobražene in neizobražene,« je za BBC dejal Jeff Green, direktor spletnega oglaševalskega podjetja Trade Desk, ki ga je ameriška televizija CBS najela za raziskavo, kdo bere in deli lažne novice na spletu. To so ugotovili z objavo dveh lažnih zgodb – na levici, da je policija vdrla v Standing Rock in požgala kamp, na desnici pa, da kongresniki zahtevajo odstop Trumpa. Ugotovili so, da so temu nasedli tako izobraženi kot neizobraženi, starejši in mlajši, šokantno odkritje pa je bilo, da bo nekdo bolj verjetno volil, če bere lažne novice. »To je fascinantno in skrb vzbujajoče hkrati,« pravi Green.

Čedalje večje je zavedanje, da je komuniciranje izjemnega pomena tako za organizacije kot za skupnosti in družbo.

Kako se ubraniti pred lažnimi novicami? »Preverite vire,« svetuje Brooke Binkowski iz Snopesa. »Če že ob naslovu začutite jezo, strah, frustracijo, in to tako močno, da novico takoj želite deliti naprej, je to znamenje za alarm,« dodaja. Alenka Jelen-Sanchez, predavateljica odnosov z javnostmi na Univerzi v Stirlingu na Škotskem, meni, da je del krivde za razmah lažnih novic mogoče pripisati tudi posameznikom, a ne zato, ker bi bili manj pismeni, ampak ker smo preleni. »Če pogledamo v zgodovino in na primer Wellsovo radijsko igro Vojna svetov, ki je povzročila množičen preplah pa tudi številne manipulacije z javnim mnenjem, ki so se dogajale prek množičnih medijev, ugotovimo, da smo vendarle medijsko bolj pismeni. Je pa res, da nas je kot državljane še vedno laže zavesti, če nimamo ustreznega znanja, informacij in izkušenj. Problem je pomanjkanje splošne komunikacijske pismenosti, s katero bi lahko kritično spremljali javnokomunikacijske dejavnosti, od spletnih informacij, novic, ki krožijo po družbenih omrežjih, do odnosov z javnostmi,« razlaga Alenka Jelen-Sanchez. Rešitev? »To se da spremeniti z izobraževalnimi programi, po drugi strani pa si morajo tudi novinarji in komunikatorji prizadevati za etično in odgovorno komuniciranje.«

lažne novice | Author: Reuters Reuters

V boj tudi PR

Lažne novice so se ob pomanjkanju kritičnih in preiskovalnih novinarskih praks poleg družbenih omrežij razširile tudi v tradicionalnih medijih. Dogaja se, da resni mediji demantirajo lažne novice, ker so te tako popularne, da jih kratko malo ne morejo ignorirati. Jelen-Sanchezova v tem vidi zanimiv paradoks: »Znašli smo se v situaciji, v kateri mediji demantirajo same sebe. Če so bili nekdaj ‘psi čuvaji' politike in korporacij, so zdaj ‘pes čuvaj' samemu sebi.«

Mediji pa niso edini, ki se bojujejo proti lažnim novicam. V isti boj so že vstopile tudi službe za odnose z javnostmi (PR), pravi Jelen-Sanchezova: »Številne organizacije aktivno delujejo v neposrednem komuniciranju z javnostmi in se ukvarjajo s problemom lažnih novic in postresnic.« Med njimi so številna društva, tudi Slovensko društvo za odnose z javnostmi, ki je 20. in 21. aprila v Portorožu organiziralo 20. Slovensko konferenco o odnosih z javnostmi, katere rdeča nit je transformacija. In ena izmed transformacij, ki jo na drugi strani Atlantika opažajo strokovnjaki, je, da se PR v resnici bojuje proti lažnim novicam. Čeprav Noam Chomsky agencije za odnose z javnostmi poimenuje inženirji mnenj, Jelen-Sanchezova pravi, da imajo društva za odnose z javnostmi »etične kodekse, ki člane zavezujejo k resnicoljubnosti in spoštovanju vrednot odprte in demokratične družbe ter obsojajo prakse 'alternativnih' dejstev in širjenja lažnih informacij«.

Poleg medijev tudi PR igra pomembno vlogo pri oblikovanju javnega diskurza in enako kot množični mediji pomembno vpliva na oblikovanje stališč in trendov. »Če mediji drug za drugim (kumulativno) in soglasno (konsistentno) podpirajo eno stran javnega kontroverznega diskurza, bo imela ta stran več možnosti za zmago v procesu začetka in konca spirale molka. To je termin iz socialne psihologije, ki ga je opisala Elisabeth Noelle Neumann in govori o tem, da ljudje zaradi strahu pred prezirom, izolacijo in posmehom sprejemajo vodilno mnenje v družbi, ki ga nalaga vplivna in močna skupina ljudi, ki nujno ne predstavlja družbene večine,« razlaga Kupinić Guščićeva.

Lažne novice lahko škodujejo tudi PR

V ZDA pa se strokovnjaki za odnose z javnostmi ukvarjajo tudi z vplivom lažnih novic na ugled panoge in ocenjujejo morebitno škodo, ki bi jo lahko povzročile. Strokovnjak za odnose z javnostmi Robert Wynne je za Forbes zapisal, da lažne novice in s tem nezaupanje v medije spreminjajo tudi poslovno okolje za PR. »Doba množičnega prepričevanja je končana, stopamo na pot prepričevanja majhnih skupin ljudi – mikroprepričevanja.« Svetuje, naj PR-podjetja ne objavljajo ničesar na spletnih straneh, ki širijo laži, naj iščejo zanesljive vire in se izogibajo trolom, ki visijo na spletu 24 ur na dan, vse dni v tednu. Media Bullseye opaža, da porast lažnih novic spodkopava zaupanje ljudi v katerekoli novice. Ker je PR odvisen od »mainstreamovskih medijev«, brez njih nima vrednosti, menijo. Težava je tudi, da so ljudje zmedeni, ali je neka novica resnična ali ne, so ugotovili raziskovalci na Stanfordu. V analizi navad osnovnošolcev in srednješolcev so ugotovili, da zgodbe delijo brez premisleka, ali so resnične ali ne, ne zanima jih, kje se je zgodba prvič pojavila in ali je res preverjena. Brez sposobnosti pravilne zaznave, kaj se je v resnici zgodilo, novice izgubijo pomen, resni mediji pa verodostojnost, opozarjajo. To zadnje pa bi lahko bila tržna niša za druge medije, predvsem tiste v lasti agencij za odnose z javnostmi in marketing, razmišljajo.

lažne novice | Author: Reuters Reuters

Kakšna bo prihodnost komuniciranja

Kakšne preobrazbe se torej obetajo tej panogi? »Spreminjajo se komunikacijski kanali ter oblike in načini sporočil. Bistvo in glavni namen komunikacije pa vedno ostajata enaka, to je vpliv na zavest ljudi, da bi spremenili ali okrepili svoja stališča, kar v skrajnem primeru spreminja njihovo vedenje,« pravi Kupinić Guščićeva. »To se ne bo spremenilo, pač pa bo še naprej izražen trend razpadanja javnosti zaradi vse več medijskih platform in kanalov, po katerih se prenaša ogromno sporočil.«

Tako bo po njenih besedah na eni strani izziv za prejemnike poiskati ustrezno vsebino, ki jih zanima, in pravo informacijo, ki jo potrebujejo, na drugi pa za komunikatorje, kako najti ciljno skupino in po katerih kanalih ji posredovati pravo sporočilo.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.