Kdaj je nakupovalnih centrov preveč?

Od takrat smo zgradili še nekaj novih trgovskih površin, letos pa smo pred novim valom: prav v teh dneh začenjajo gradnjo dolgo načrtovanega Šparovega trgovskega centra v Šiški na 32.000 kvadratnih metrih, konec leta pa naj bi začeli v Ljubljani graditi Emoniko z ogromnimi 59.000 kvadratnimi metri trgovskih površin, še vedno je za letos napovedan tudi začetek gradnje trgovskega dela Stožic. Na vprašanje, ali bodo vsi ti trije centri res zaživeli, še vedno ni odgovora.

Podobno je tudi drugod v zahodni Evropi, kjer je bilo lani po podatkih svetovalne hiše Cushman & Wakefield zgrajenih 15 odstotkov več novih trgovskih površin kot leto prej, pri čemer so bile vodilne države Francija, Španija in Italija. K optimizmu trgovcev pripomore predvsem kupna moč prebivalstva, ki se po krizi spet povečuje, čeprav se pri tem v zadnjih letih zmanjšuje delež sredstev, ki jih potrošniki namenjajo trgovini na drobno (povečuje pa se delež, ki ga namenijo za energijo in turizem). S tem zahodna Evropa počasi spet prevzema prvo mesto v regiji, saj je vzhodna Evropa v zadnjem desetletju precej hitreje gradila nove centre, v zadnjih letih pa se ta hitrost zmanjšuje; lani je bilo v srednji in vzhodni Evropi zgrajenih za 17 odstotkov manj novih trgovskih centrov kot leta 2015, leta 2015 pa 11 odstotkov manj kot leto prej. Za letos se pričakuje še nekoliko večje zmanjšanje. Podobno je gradnja novih trgovskih centrov zastala tudi v Veliki Britaniji.

Apokalipsa v ZDA

V ZDA, kjer so na krizo že skoraj pozabili, saj BDP raste že osem let zapored, brezposelnost je nižja od pet odstotkov, prihodki pa se v zadnjem času povečujejo tudi srednjemu in revnejšemu razredu. Ali tudi tam gradnja novih trgovskih centrov cveti? Ne, prav nasprotno – zdi se, da je za maloprodajo nastopila apokalipsa – trgovine propadajo tako hitro, da bo največji skok prometa očitno doživela trgovina s tablami »zaprto«. Leto 2017 ni še niti na polovici, pa je v statistiki že zapisanih več trgovskih bankrotov kot lani, veliki trgovci so zaprli že več sto trgovin, vrata pa kot po tekočem traku zapirajo tako prestižni butiki na elitnih lokacijah kot male trgovinice na ruralnih območjih ZDA. Od začetka krize tako slabega leta za klasično trgovino v ZDA še ni bilo, kot je letošnje. Če se bo trend hitrosti zapiranja nadaljeval, bo svoja vrata zaprlo več trgovin kot kadarkoli v zgodovini.

So torej ZDA naš pogled v prihodnost, ki nas čaka? Bo pri nas scenarij podoben, le da smo z nekajletnim zaostankom še v času ekspanzije? Morda res, a tudi zdaj smo na poti navzgor še zelo daleč od skrajnosti, ki so jih dosegle ZDA. Če se že pri nas ob gradnji novih centrov sprašujemo, koliko trgovin sploh lahko prenese naše okolje, ni to v primerjavi z ameriškim potrošništvom še nič; prodajnih površin na prebivalca je v ZDA vsaj od pet- do desetkrat toliko kot v evropskih državah in s takšne višine je padec precej hitrejši in bolj boleč.

O tem smo vprašali tudi Tonija Puglja, direktorja SES-projekta Šiška. Ali optimistično pričakujejo, da bodo potrošniki, navdušeni nad novimi centri, še globlje segli v denarnice in v trgovinah pustili več denarja kot do zdaj? Pugelj pojasnjuje, da se s tem ne slepijo in da se zaveda omejenosti mošnjička, v katerem je na voljo denar za trgovine; če bo torej novi center v letu dni prodal za 120 milijonov evrov blaga, bo večino tega zneska pobral vsem konkurenčnim trgovskim centrom.

Pixabay

Kako kupca zadržati doma

Prav omejenost mošnjička, namenjenega trgovcem, ki v zadnjem času v Sloveniji ne raste, se pa koncentrira v Ljubljani, ponudnike trgovskih prostorov sili v oster konkurenčni boj in s tem tudi v gradnjo novih centrov. Da pa bi kar najmanj kanibalizirali lastne že obstoječe centre, pa Pugelj napoveduje, da bodo v novem centru prostor oddali trgovcem in ponudnikom, ki jih na slovenskem trgu še ni. Tako želijo doseči, da bi marsikateri nakup, ki ga slovenski potrošnik zdaj opravlja v tujini, po novem opravil doma in da bi morda z izbrano ponudbo lahko pritegnili tudi opazno število tujih kupcev, na katere v novem centru gotovo računajo.

Na začetku letošnjega leta so imeli trgovski centri v Evropi 159,4 milijona kvadratnih metrov površin.

Na vprašanje, ali jih ne skrbi ameriški scenarij zapiranja trgovin, pa Toni Pugelj pragmatično odgovarja: »Mi smo pravzaprav v nepremičninskem poslu. Lahko bi tudi čez deset let Citypark podrli in tu zgradili stanovanjsko sosesko. Ves čas se moramo prilagajati spremembam v družbi in biti pred konkurenco ter poskrbeti, da lahko kaj damo na trg.«

Če je bilo nekoč dovolj, da je bil zgrajen nov nakupovalni center in že so se ljudje v trumah zgrinjali v prodajalne, to zdaj nikakor ne drži več. Trgovski center mora ob dobri dnevni ponudbi zagotavljati tudi doživetje, prostor za druženje in zabavo, ne le nakupe. Slovenske trgovce za zdaj rešuje tudi dejstvo, da spletna trgovina še ne dosega velikega deleža, niti trend ni izrazito rastoč.

Poleg tega se je treba zavedati, da je trgovina zelo dinamičen in visoko konkurenčen posel – trgovci se morajo ves čas prilagajati stanju na trgu, nič od tega, kar se zdaj dogaja, ni končni scenarij. Ne glede na to, kako hitro splet odžira posel klasičnim trgovinam, bodo trgovino, tako klasično kot spletno, v prihodnosti čakali novi izzivi in novi preobrati, ki jih bodo prinesle spremembe v družbi, in trgovcem ne preostane drugega, kot da se sproti prilagajajo trendom in poskušajo biti boljši od konkurence.

Pixabay

Češke sanje po kitajsko in po rusko

Kako zelo se je v zadnjih dveh desetletjih vzhodnoevropski blok navduševal nad trgovskimi centri, lepo prikaže kultni dokumentarec z naslovom Češke sanje (Česky sen, 2004), ki sta ga posnela Vit Klusak in Filip Remunda. Najela sta agencijo, ki je oglaševala, da se odpira nov trgovski center, prebivalci Prage pa so med vožnjo po avtocesti od daleč že lahko videli obrise novega hipermaketa. Na dan odprtja se je zbralo kar tri tisoč ljudi. Po kratki ceremoniji so slavnostno prerezali trak in ljudi spustili proti trgovskemu centru. Množica je začela teči, a ko so se približevali nakupovalnemu centru, so razočarano ugotovili, da so jih potegnili za nos. Pred njimi sploh ni bilo stavbe, ampak le slika trgovskega centra, ki je visela z visoko postavljenih gradbenih odrov. Ljudem torej ni bilo treba posebej obljubljati, kaj vse bo novi trgovski center ponujal, dovolj je bilo že to, da je (oziroma naj bi) sploh bil, pa so takoj prihrumele trume kupcev.

V ZDA je prodajnih površin na prebivalca vsaj od pet- do desetkrat toliko kot v evropskih državah. S takšne višine je padec hitrejši in bolj boleč.

Največji trgovski center na svetu South China Mall je v Aziji, in sicer v kitajskem mestu Donguan. Zgrajen je na kar 659.590 kvadratnih metrih, a izkazalo se je, da tako postavljanje rekordov ne zagotavlja nujno dobička. Gradnjo centra so končali leta 2005, a zanimanje trgovcev za najeme prostorov je bilo skoraj nikakršno in center je dolgo skoraj sameval, od 2350 prostorov za trgovine, jih je bilo polnih manj kot 50. V zadnjih letih so morali center zaradi neuporabe že delno obnoviti, to je nekoliko povečalo zanimanje, a večina prostorov je še vedno praznih.

V Rusiji razmeroma visoka inflacija in realno vse nižji razpoložljivi dohodek potrošnikov po ocenah svetovalne hiše Cushman & Wakefield ustavlja projekte gradnje trgovskih centrov. Že od leta 2005 niso odprli tako malo novih trgovskih centrov kot lani. Kljub temu pa ocenjujejo, da je Rusija srednjeročno še vedno eden najobetavnejših trgov za rast novih trgovskih centrov.

Katja Bizjak, raziskovalna agencija Nielsen

»Na evropskem trgu v zadnjih dveh letih ne zaznavamo padca prodajnih količin, česar pa ne moremo trditi za slovenski trg, za katerega velja nekakšno 'sodobno robinhoodstvo'. Cene se znižujejo – tudi zaradi vse večjih promocij – prodajne količine pa se kljub temu ne zvišujejo. Ocenjujemo torej, da potrošniki teh dobrin ne kupujejo v večjih količinah, jih pa kupujejo po ugodnejših cenah. Potrošnik uspešno kroži med trgovci in išče dober nakup. Spletna prodaja za take nakupe pri nas še ne zavzema opaznejšega deleža.«