Domov Ikonomija 10. Marec 2018.

Kam je izginilo 100 milijonov žensk?

ljudje gneča moški
© Reuters
V Sloveniji ter širše v Evropi živi več žensk kot moških. Zakaj jih je v nekaterih predelih sveta premalo?

Po zadnjih podatkih statističnega urada je v Sloveniji 1.026.100 moških in 1.039.790 žensk, torej 13.690 več. Podobno razmerje med moškimi in ženskami je opaziti tudi drugod po Evropi. Je razmerje podobno, če pogledamo ves svet? Ne! Ravno nasprotno, na Zemlji je več moških kot žensk. Je torej to »naravno« razmerje med spoloma? Biologi in antropologi pravijo, da ne. Nobelov nagrajenec Amartya Sen se je že pred tremi desetletji vprašal: če je naravno razmerje med moškimi in ženskami v korist žensk, zakaj je torej na svetu več moških? Oziroma kam je izginilo 100 milijonov žensk, kolikor jih je premalo do »naravnega« razmerja?

Rodi se več dečkov

Podatki kažejo, da je v veliki večini držav razmerje med deklicami in dečki ob rojstvu v korist slednjih, in sicer se na vsakih 100 deklic rodi 106 ali 107 dečkov. (Zanimiva študija, objavljena leta 2015, je pokazala, da je razmerje pri zarodkih v začetku enakovredno, a od spočetja do rojstva preživi nekoliko več dečkov kot deklic.) Do rojstva je torej narava bolj naklonjena dečkom, a od takrat naprej ne več. Raziskava Ingrid Waldron je pokazala, da je v enakih razmerah več smrtnosti med dečki kot med deklicami. Ženske v enakih razmerah precej dlje živijo od moških, zaradi česar naj bi jih bilo več.

 | Author:

Razlika zahod – vzhod?

Pogled na zemljevid pokaže očitno razliko med delom sveta, v katerem je več žensk kot moških, in delom, v katerem je ravno obratno; širok pas severne Afrike, Bližnjega vzhoda in Južne Azije se razlikuje od večine preostalega sveta in s pomanjkanjem žensk prevesi tehtnico na stran moških za celotno Zemljo. Pogosto je omenjeno, da naj bi bila razlika med zahodom in vzhodom, a če ne drugega, že Rusija prek severne Azije s Kazahstanom in Mongolijo poskrbi, da ni tako. Zanimivo je tudi, da se pas, v katerem je premalo žensk, s Kitajsko konča in ne nadaljuje na Japonskem.

V povprečju se na svetu na vsakih 100 deklic rodi 106 ali 107 dečkov.

Morda je prav Japonska ključ do rešitve uganke. V čem se Japonska razlikuje od drugih azijskih držav? Vsekakor je po razvitosti in povprečnem prihodku na prebivalca precej bližje Evropi od večine azijskih držav. Toda meteorski vzpon Japonske se je začel šele v času druge svetovne vojne (desetletje pred njo so Japonci lahko računali zgolj na desetino prihodka, ki so ga takrat služili Američani). In kako je bilo s številom žensk pred tem? Popisa prebivalstva iz leta 1899 in 1908 kažeta, da je bilo takrat na Japonskem precej manj žensk kot moških. Iz tega je mogoče sklepati, da prav večja blaginja prebivalstva prinese več žensk.

Sociološki razlogi

So torej ženske bolj občutljive in slabše prenašajo revščino? Ne. Kot omenjeno, je resnica ravno nasprotna – v enakih življenjskih razmerah so moški bolj ranljivi in občutljivi na slabe razmere. A ravno v tem grmu tiči zajec – v enakih razmerah. V večini držav, v katerih je moških več kot žensk, so razmere za ene in druge izrazito različne. Podatki za nekatere afriške države kažejo, da za večino bolezni pripeljejo k zdravniku več dečkov kot deklic, smrtnost pa je večja med deklicami kot med dečki. A ne med tistimi, ki jih pripeljejo k zdravniku – razlika nastane predvsem zato, ker deklic sploh ne pripeljejo. Gre torej predvsem za sociološke vzroke, zaradi katerih so ženske v mnogih kulturah deležne manj pozornosti in manj dobrin.

 | Author:

Kitajski sinovi

Kitajska, ki je leta 1979 uvedla politiko enega otroka (a jo tudi že opustila), je naredila medvedjo uslugo obema spoloma. Precej slabše so jo odnesle ženske, saj je bilo na Kitajskem od takrat na milijone prekinitev nosečnosti in detomorov zaradi želje mnogih, da bi imeli sina. Deklice so preprosto pomorili.

Po uradnih ocenah na Kitajskem manjka kar 60 milijonov žensk, toda ameriški profesor John Kennedy meni, da jih vendarle manjka precej manj. Zazdelo se mu je sumljivo, da je bilo leta 2010 na Kitajskem več dvajsetletnic, kot se jih je rodilo pred 20 leti. Ugotovil je, da na Kitajskem prebiva veliko žensk, zlasti zelo mladih, oziroma otrok, ki niso zapisani v uradnih statistikah. Mnoge družine so si po rojstvu deklice še vedno želele sina, zato deklice preprosto niso prijavili, družina pa je upala, da bo ob naslednjem rojstvu vendarle dobila sina, ki bo nato deležen vseh državljanskih ugodnosti. Deklice, ki niso bile prijavljene, so bile pogosto brez izobrazbe in zdravstvene nege, saj so jih skrivali doma. Sčasoma, ko so se nekoliko zmanjšale kazni zaradi več kot enega otroka ali ko je družina ocenila, da jo bo odnesla brez posledic, so dekle vseeno prijavili. Po Kennedyjevih ocenah naj bi bilo na Kitajskem približno 25 milijonov žensk več, kot jih prikazujejo uradni statistični podatki.

Napredek pri določanju spola z ultrazvokom je še poslabšal možnosti deklic.

Indija je vzrok za pomanjkanje žensk, skrb pa vzbuja dejstvo, da se stanje v zadnjem času ne izboljšuje kljub gospodarskemu napredku. Ravno nasprotno – v začetku letošnjega leta je njihovo vladno poročilo pokazalo, da pri njih »manjka« kar 63 milijonov žensk. Razloge vidijo predvsem v nezadostni preskrbi in prehrani deklet in žensk, nezadostni zdravstveni oskrbi, ki ni primerljiva s tisto za moške, in načrtnimi splavi fetusov ženskega spola. Če je zgodba Japonske z gospodarskim napredkom obrnila sliko in povečala število žensk (ne pa nujno njihovega družbenega položaja), ali napredek vedno bolj blaži ta pojav tudi drugod?

Napredek v škodo žensk?

Gospodarski napredek po svetu blaži diskriminacijo žensk in jim z večjim dostopom do hrane, šolanja in zdravstva povečuje možnost preživetja. Toda napredek ni le v prid ženskam – uporaba ultrazvoka pri nosečnicah je namreč v zadnjih letih problem močno povečala. Prekinitev nosečnosti je manj skrajen ukrep od detomora in zato se po ugotovitvi, da v maternici nosijo deklico, odloči za splav vse več žensk v družinah, v katerih so jim dekleta bolj v breme kot v ponos. V državah, v katerih je bilo razmerje med ženskami in moškimi že prej problematično, se je razmerje med rojenimi dečki in deklicami od leta 1990 strmo večalo, večinoma na račun načrtnih prekinitev nosečnosti zaradi odkritja, da je fetus ženskega spola.

Bo redkost izboljšala njihovo blaginjo?

2035 je leto, do katerega naj bi se po ocenah Združenih narodov pomanjkanje žensk le še večalo

Mnogi so napovedovali, da se bo v družbah, v katerih bo premalo žensk, njihov položaj počasi izboljšal, saj bodo postale bolj cenjene, ko bo težava moških, ki ne najdejo družic, bolj pereča. Žal mnogi primeri kažejo ravno nasprotno – v manj razvitem svetu ni bilo izboljšanja položaja žensk, pač pa je njihovo pomanjkanje celo povečalo grožnjo njihovi varnosti – bilo je več ugrabitev žensk, več trgovine z belim blagom in izkoriščanja žensk kot spolnih suženj, revne družine niso oddajale deklet najboljšemu snubcu, pač pa najboljšemu ponudniku, in so jih začele prodajati. Na območjih, na katerih so družine lahko prodajale dekleta, je celo prišlo do razkoraka med bogatimi in revnimi; bogati si želijo sina, revni pa hčere, a le zato, da jo lahko prodajo.

Vse večje pomanjkanje žensk?

Po zadnjih raziskavah se pomanjkanje žensk le še veča. Raziskava, objavljena leta 2015, je pokazala, da je leta 1970 manjkalo 61 milijonov žensk, leta 2010 pa že 126 milijonov. Ker je bila v tem času visoka tudi rast prebivalstva, to v odstotkih pomeni manjši porast; leta 1970 naj bi manjkalo 3,3 odstotka žensk, 40 let pozneje pa 3,7 odstotka. V zadnjih letih naj bi se absolutna številka še vedno večala, a gledano v odstotkih na celotno populacijo naj bi začela upadati.

Študija je pokazala, da je za pomanjkanje žensk krivih predvsem šest držav; ob Kitajski in Indiji še Pakistan, Bangladeš, Nigerija in Indonezija.

Kaj prinaša prihodnost

Po projekcijah Združenih narodov naj bi bilo še nekaj časa premalo žensk, vrh naj bi ta trend dosegel leta 2035 pri številu 150 milijonov. Po letu 2035 napovedujejo upad in vedno večjo normalizacijo razmerja med spoloma; do leta 2050 naj bi manjkalo le še 142 milijonov žensk.

John Bongaarts in Christophe Z. Guilmoto, avtorja ene novejših študij na to temo, opozarjata: »Drži, da selektivni splavi deklic vzbujajo skrb, a ne pozabimo, da ob tem letno umre še vsaj 1,7 milijona žensk preprosto zato, ker jim okolje ne nudi enako dobrih razmer kot moškim. Naloga vseh je, da to poskusimo spremeniti.«

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.