Domov Ikonomija 06. Maj 2018.

Kaj sploh je v Sloveniji srednji razred?

srednji razred hiše nepremičnine
© Shutterstock
Če morda menite, da srednji razred označuje sloj prebivalstva, ki ima ravno pravšnje, precej ugodne pogoje za življenje, ste vsaj delno v zmoti. V teoriji je to sicer res, toda ko preidemo iz teorije do denarja, se zaplete. Povprečnemu predstavniku srednjega razreda v Sloveniji ob koncu meseca ne ostane ravno veliko denarja za dolgoročno varčevanje in druge priboljške.

V srednji razred v Sloveniji, po definiciji, ki smo jo povzeli od nemške revije Die Welt, spada okoli 46 odstotkov delovno aktivnih. Njihov neto mesečni dohodek pa znaša od 775 do 1336 evrov. Slovenski srednji razred sega tako od delavcev v proizvodnji do državnih uradnikov.

Natančne definicije srednjega razreda ni, opozarjajo vsi, ki so se zadnja leta ukvarjali s to skupino ljudi. Glede na želene cilje pa obstaja več opisov srednjega razreda. Okvirno naj bi bil to razred prebivalstva med delavskim razredom in premožnimi. Vsebinsko naj bi se v srednji razred uvrščali tisti, ki so dosegli vsaj višjo raven izobrazbe. Po premoženjskem stanju so to lahko vsi tisti, katerih zaslužek zadošča za pokritje osnovnih življenjskih stroškov, torej prebivališče, družina, avto in precej kvalitetno izkoriščen dopust. A če hočemo vse to postaviti v okvir slovenske plače oziroma primernih zaslužkov, se zatakne.

Posameznik s srednjo plačo v Sloveniji za nakup avtomobila varčuje 2,7 leta oziroma 32 mesecev, v Nemčiji pa do enakega avtomobila pride že v 15 mesecih.

Vrednostno se v tujini večinoma uporabljata dve opredelitvi. Prva, ožja kot srednji razred označuje skupino ljudi, ki so v srednji petini po zaslužku. Bolj pogosto se uporablja nekoliko širši zajem, v katerem so za srednji razred okarakterizirani vsi z zaslužkom nad 67 odstotki in pod 200 odstotki mediane plače. Za manj izkušene matematične zanesenjake, mediana plače ali srednja plača označuje znesek plače, od katere polovica zaposlenih prejema manj, polovica zaposlenih pa prejema več. Za ponazoritev, Statistični urad je izračunal, da je bila leta 2016 mediana slovenske plače pri 1394 evrih bruto (941 evrov neto izplačila), kar je 17 odstotkov manj od povprečne slovenske plače.

srednji razred hiše nepremičnine | Author: Shutterstock Shutterstock

1430 evrov

Že bežen preračun pokaže, da z najbolj pogosto uporabljanim merilom za opredelitev srednjega razreda v Sloveniji zajamemo bistveno preširoko skupino ljudi. Predvsem zato, kar s spodnjim delom zajamemo tudi zaposlene, ki s svojo plačo komaj zadostijo osnovnim življenjskim potrebam. Če ocenimo, da je mediana mesečne bruto plače lani znašala okoli 1430 evrov (predlansko mediano smo upoštevali za lansko rast povprečne plače), potem v srednji razred v Sloveniji spadajo vsi, ki mesečno v povprečju zaslužijo med 960 in 2860 evri bruto oziroma med 708 in 1758 evri mesečnega neto prihodka. Po podatkih statističnega urada je kar 71 odstotkov vseh delovno aktivnih razvrščenih v ta srednji razred.

V Nemčiji je treba za stanovanje varčevati 12 let, v Sloveniji pa 15 let.

Za boljši prikaz premoženjskega stanja srednjega razreda smo zato nekoliko bolj razdelili delovno populacijo. Pobrskali smo, kako razvrščajo srednji razred v Nemčiji. V eni od razvrstitev je prebivalstvo razdeljeno v pet razredov, pri čemer je srednji razred razdeljen na tri dele: spodnji srednji, ožji srednji in zgornji srednji razred. Na spodnjem koncu petstopenjske razdelitve so prebivalci z nizkimi prihodki, nižjimi od 60 odstotkov srednje plače, na zgornjem koncu pa prebivalci z visokimi prihodki, višjimi od 2,5-kratnika srednje plače. Spodnji srednji razred se razteza med 60 in 80 odstotki srednje plače. Zgornji srednji razred pa ima mesečni neto zaslužek od 1,5-kratnika do 2,5-kratnika srednje plače. V ožji srednji razred so tako razvrščeni tisti, ki zaslužijo od 80 do 150 odstotkov srednje plače.

Zgolj za primerjavo, leta 2014 se je ožji srednji razred v Nemčiji raztezal med 1410 in 2640 evri mesečne neto plače (podatke smo povzeli po nemškem časopisu Die Welt). V Sloveniji se po enakih merilih srednji razred razteza med 775 in 1336 evri plače, v njem pa je okoli 46 odstotkov delovno aktivnih. To je nekoliko manj kot v Nemčiji, kjer je v ožjem srednjem razredu 48 odstotkov delovno aktivnih. A medtem ko je v razširjenem srednjem razredu – torej v vseh treh skupinah srednjega razreda – v Nemčiji okoli 80 odstotkov delovno aktivnih, je v Sloveniji ta delež kar 85 odstotkov. Razširjeni srednji razred v Sloveniji zajema vse zaposlene z neto dohodki med 635 in 2026 evri na mesec. Razlog koncentracije je seveda v plačni uravnilovki, ki vlada v Sloveniji in je posledica izredno agresivne davčne politike.

Še ena zanimivost, tako imenovani ožji srednji razred v Nemčiji je pred leti opazno nihal, po letu 2005 pa se je nihanje umirilo in znaša okoli 48 odstotkov. Podatki kažejo, da je nihanje deleža srednjega razreda predvsem posledica migracij. Med migranti je namreč večji delež z nižjimi plačami. Po letu 2010 se je v Nemčiji povečal delež zaposlenih z visokimi prihodki.

nepremičnina dom hiša | Author: Pixabay Pixabay

Srednji razred v Sloveniji se povečuje v spodnjem delu

Primerjali smo podatke med letoma 2009 in 2016. Opazno se je povečal delež ljudi v srednjem razredu. Delež aktivnih prebivalcev z nizkimi odhodki se je zmanjšal za 2,5 odstotne točke; če je bilo leta 2009 okoli 12,5 odstotka delovno aktivnih z nizkimi prihodki, je bila lani z nizkimi dohodki okoli desetina. Pri tem je seveda treba opozoriti, da so se meje razredov zvišale za 17 odstotkov. S prihodki, ki jih uvrščajo v spodnji srednji razred, se je leta 2009 preživljala petina prebivalcev, zdaj je ta delež okoli 22,5 odstotka. Še bolj, za skoraj štiri odstotne točke se je povečal delež delovno aktivnih v tako imenovanem ožjem srednjem razredu. Leta 2009 jih je bilo namreč v tej skupini 42,5 odstotka, pred dvema letoma pa že več kot 46 odstotkov. Delež prebivalcev v zgornjem srednjem razredu se je zmanjšal za odstotno točko in leta 2016 znašal dobrih 16 odstotkov.

Močno, za kar 2,5 odstotne točke pa se je zmanjšal delež prebivalcev, ki jih po prihodkih uvrščamo med premožne. Le še okoli pet odstotkov prebivalcev ima prihodke, po katerih jih lahko uvrščamo med premožne.

Po »nemški« petrazredni razdelitvi je meja spodnjega srednjega razreda v Sloveniji pri 635 evrih povprečne mesečne neto plače v letu 2016. Pod to mejo je po podatkih statističnega urada okoli 54.000 delovno aktivnih.

Kdo je torej slovenski srednji razred?

Največ delovno aktivnih je v ožjem srednjem razredu, kamor smo, po nemškem vzoru, uvrstili vse zaposlene z neto plačami med 775 in 1336 evri. Okoli četrt milijona prebivalcev Slovenije je imelo leta 2016 takšno plačo. Med njimi je bilo 39 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Delež javnega sektorja je nekoliko nad povprečjem in med vsemi delovno aktivnimi znaša 35,6 odstotka. Zanimivo pa je, da je v javnem sektorju s plačo tega razreda zaposlenih več žensk, okoli 60 odstotkov. V gospodarstvu je ravno obratno, kar 68 odstotkov s plačo ožjega srednjega razreda je moških.

Največ delovno aktivnih je v ožjem srednjem razredu, kamor smo, po nemškem vzoru, uvrstili vse zaposlene z neto plačo med 775 in 1336 evri.

Za ponazoritev, kaj si lahko srednji razred v Sloveniji privošči, vzemimo kar srednjo plačo, torej 941 evrov mesečne neto plače v letu 2016. Glede na rast povprečne plače v zadnjih dveh letih se zdaj ta številka približuje tisoč evrom. Zaposleni s plačo srednjega razreda mora za nakup avtomobila srednjega razreda (volkswagen golf) odšteti 22 mesečnih neto plač. Za primerjavo, v Nemčiji, kjer je enako vozilo sicer malo cenejše, zaposleni s plačo srednjega razreda odšteje za avto približno enoletno plačo.

Manjša razlika je pri stanovanjskih stroških. Najem dvosobnega stanovanja v Nemčiji (obrobje Berlina) stane okoli 40 odstotkov neto plače, V Sloveniji, denimo v Kranju, gre za najemnino okoli pol plače osebe s plačo srednjega razreda. Tudi za nakup stanovanja so vsaj v osnovi približno podobne razmere. Okoli 9,5 leta je treba hraniti neto plačo, da si lahko oseba z dohodki srednjega razreda privošči stanovanje na obrobju Berlina. V Sloveniji je treba plačo zbirati dobrih deset let. A razlika nastane, ko seveda v to vključimo kupno moč in upoštevamo življenjske stroške.

Po oceni EIPF znaša minimalni strošek za nujne življenjske potrebščine 441,67 evrov na mesec.. Če to odštejemo od srednje plače, ostane posamezniku slabih 500 evrov. Cene v Nemčiji so po podatkih Eurostata približno četrtino višje kot v Sloveniji, tako da smo za Nemčijo kot minimalni strošek življenjskih potrebščin upoštevali 548 evrov. Če torej srednjo plačo zmanjšamo za ocenjene nujne stroške ugotovimo, da posameznik s srednjo plačo v Sloveniji za nakup avtomobila varčuje 3,5 leta oziroma 42 mesecev v Nemčiji pa do enake avtomobila pride že v 17 mesecih. V Nemčiji je treba za stanovanje varčevati slabih 14 let, v Sloveniji pa več kot 19 let. In če ima posameznik s srednjo plačo stanovanje v najemu, kar 90 odstotkov preostalega dohodka porabi za najemnino. V Nemčiji gre za najemnino okoli 60 odstotkov preostalega dohodka od srednje plače.

Pod črto seveda vse to pomeni, da ima srednji razred v Sloveniji bistveno skromnejšo kupno moč, tudi ko naredimo korekcijo za cene. In seveda tudi manj prihrani. Razpoložljivi dohodek in sposobnost varčevanja pa sta bistvena dejavnika tudi, ko se bo politika odločala o morebitni davčni razbremenitvi srednjega razreda, spremembah pokojninske zakonodaje in socialnih pravicah. Rezultati namreč ne bodo takšni, kot bi si tekoča politika želela. Glede na dohodke namreč srednji razred v Sloveniji ne predstavljajo zaposleni z višjo ali visoko izobrazbo, ampak so v precejšnjem delu tudi delavci v proizvodnji. Res je sicer, da je podobno tudi v Nemčiji, vendar pa so deleži v spodnjem delu v Nemčiji manjši kot v Sloveniji.

luksuz avto nepremičnine hiša | Author: Pixabay Pixabay

Med preživetjem in elito

Za konec poglejmo še, kdo sestavlja druge sloje v Sloveniji. V spodnjem razredu, torej skupini ljudi, ki po vseh merilih pomenijo skromne dohodke, je bilo leta 2016 okoli 54.000 delovno aktivnih, torej približno desetina delovno aktivnih. Med njimi je bilo kar 83 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu. V gospodarstvu so nizke plače med spoloma precej enakomerno razporejene, delež moških znaša 52 odstotkov. V javnem sektorju ima nekaj čez devet tisoč zaposlenih nizke prihodke in med temi je kar 85 odstotkov žensk.

Tudi v spodnjem srednjem razredu so zaposlitve predvsem v gospodarstvu. Z mesečnimi neto dohodki med 635 in 775 evri je moralo predlanskim shajati 22,5 odstotka delovno aktivnih. Težko rečemo, da je to že pravi srednji razred, saj vključuje predvsem zaposlene v proizvodnih in drugih delovnih procesih, torej ljudi, ki bi jih morali razvrstiti v delavski razred. V tej skupini znaša delež zaposlenih v javnem sektorju 20 odstotkov. Še vedno pa je med javnimi uslužbenci v tej skupini velika večina žensk, več kot 71 odstotkov. V gospodarstvu je s plačo, ki jih uvršča v spodnji srednji razred, zaposlenih okoli sto tisoč ljudi, približno 56 odstotkov je moških.

V zgornjem srednjem razredu po »nemški« razvrstitvi je dobra šestina delovno aktivnih. Če vas zanima, kdo so to, si zamislite uradnike v javnem sektorju. Med zaposlenimi z neto prihodkom med 1337 in 2026 evri mesečno jih je namreč kar 57 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.

V zgornji sloj prebivalstva po »nemški« razvrstitvi pride okoli pet odstotkov delovno aktivnih. Med njimi jih je 42 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Poslanci, zdravniki, profesorji so tipična slovenska elita, katerih slovenski dohodek presega 2,5-kratnik srednje slovenske plače oziroma nekaj čez dva tisoč evrov.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.