Domov Ikonomija 10. September 2018.

Japonska: Slovensko vino na cesarskem dvoru

vinograd vino trta
© Shutterstock
Japonska je visokotehnološka, napredna družba. Njena delovna sila je izjemno dobro izobražena.

Prav sektor visoke tehnologije po mnenju Simone Leskovar, veleposlanice Republike Slovenije na Japonskem, nudi ogromno nišnih priložnosti za slovenska podjetja.
CosyLab je edino slovensko podjetje, ki ima na Japonskem svojo izpostavo, pravi Simona Leskovar. »Priložnosti so tudi v avtomobilski industriji, pametnih omrežjih, kot je projekt Nedo,« niza nekatere primere. Z japonskimi partnerji sodelujejo številna manjša slovenska podjetja, kot so Xlab, KnaufInsulation in druga.

 | Author:

Yaskawa se je odločila za Slovenijo

Je pa morda bolj intenzivno sodelovanje oteženo zaradi omejenosti naših podjetij in težavnosti navezave stikov z večjimi japonskimi podjetji. »Japonci so nezaupljivi in previdni do novih stvari. Pri zadnji naložbi Yaskawe v Slovenijo je pomembno vlogo igrala njena izkušnja predhodnega delovanja v Sloveniji, kljub temu pa je bila vloga države, da je investicija prišla k nam, pomembna,« spomni Leskovarjeva. »Yaskawa je imela na voljo za svojo naložbo več lokacij, a je izbrala Slovenijo tudi zato, ker smo si po načinu poslovnega razmišljanja blizu. Slovenski delavci so bili prepoznani kot delovni in lojalni, ki delajo v skupno dobro. Pomemben faktor je predstavljalo dobro sodelovanje poslovnega sveta z akademskim, kar je z vidika razvoja bistveno, ter vladna podpora temu. Med ključnimi faktorji je bila tudi varnost države,« pojasnjuje. Yaskawa, ki izdeluje robote, tako pri nas postavlja prvo tovarno industrijskih robotov zunaj meja Japonske in Kitajske. To je, tako Leskovarjeva, posebno priznanje in čast za Slovenijo. Sumitomo Rubber je še eno japonsko podjetje, ki se je v zadnjem času odločilo za investicijo v Sloveniji. V Logatcu bo gradilo tovarno za proizvodnjo medicinskih elastromerov ter s tem zagotovilo številna nova delovna mesta. Gre za eno od podjetij z dolgoročno tradicijo, ki proizvaja izdelke za največja in najbolj znana farmacevtska podjetja na svetu.
Gospodarska diplomacija slovenske vlade je pri tem pomembna. »Diplomacija in podjetništvo sta kot vrtnarjenje; če želiš, da na vrtu kaj zraste, ga je treba redno obdelovati. In če želimo žeti uspehe, moramo biti na terenu stalno prisotni, vztrajni in konsistentni,« Leskovarjeva opiše prispodobo. Kako pogosto podjetja veleposlaništvo prosijo za pomoč? »Redko,« odvrne. »To je dober znak. Pomeni, da se sama dogovorijo in da nas ne potrebujejo,« nadaljuje. Si pa nekatera podjetja napačno predstavljajo, da lahko veleposlaništvo posreduje pri poslu. »Naša naloga je poskrbeti, da je pravna podlaga urejena na način, da lahko podjetje vstopi na trg in začne poslovati. Pomagamo lahko tudi z nasveti, ne moremo pa iskati posla,« pojasnjuje Leskovarjeva.

yaskawa | Author: Jure Eržen Jure Eržen

Kje so nišne priložnosti?

Igor Leiler, ki ima na Japonskem restavracijo s slovensko hrano, meni, da je na Japonskem veliko priložnosti. So pa mala podjetja večinoma zelo odvisna od velikih podjetij, trgovin. »Zato življenje malih podjetnikov ni lagodno pa naj bo gospodarska klima hladna ali topla,« hudomušno prida. »Gostinci so od nekdaj odvisni od klime, nekateri bolj drugi manj. Zelo drage restavracije imajo vedno svojo klientelo – dokler se ta ne naveliča in najde kaj novega. Poceni restavracije so prav tako vedno obiskane, če so le na pravi lokaciji – blizu šol, tovarn, uradov. Restavracije v srednjem cenovnem razredu pa so zelo odvisne od gospodarske klime ter tudi od lokacije,« opiše primer. V njegovi so, recimo, najbolj popularne gibanice, zlivanke, pečenka, golaži, juhe (osnovane na obarah), solate (krompir, fižol ...), kruh (doma pečeni ajdov, rženi, polnozrnati, koruzni).
Leskovarjeva pa opaža, da so Japonci navdušeni tudi nad potico, ki jo postreže na tako imenovanih tradicionalnih slovenskih zajtrkih, ki jih občasno gosti na veleposlaništvu z različnimi predstavniki japonske družbe. Ne pretirava, ko reče, da jo številni vladni predstavniki sprašujejo, kdaj bo naslednji zajtrk in kdaj bodo povabljeni. Tudi japonska princesa jo je jedla, prav tako japonski Nobelovi nagrajenci. Zato sta nišna priložnost na Japonskem tudi slovenska kulinarika in naše vino.

kozarec za vino | Author: Pixabay Pixabay

 

Iz vasi Brje do cesarja

In prav na stičišču zgornje in spodnje Vipavske doline, v vasi Brje, je vinsko zgodbo pod blagovno znamko Mansus, ki je dosegla tudi japonskega cesarja, napisal Bogdan Makovec. Na japonski trg, za višji sloj potrošnikov, njihovo vino uvaža dva izvoznika.
»Slovenija je kot lokacija nepoznana, mlada država in to je lahko tudi prednost. Tudi vino je posel. In japonske uvoznice niso zanimala klasična vina, ampak posebna. Očitno so na Japonskem začeli posegati po maceriranih vinih (oranžnih vinih), ki temeljijo na starih tehnologijah pridelave,« razmišlja Makovec. In takšno vino, letnik 2004 (trgatev pa 2005), je prišlo tudi do cesarskega dvora. Po naključju, pravi in doda, da sicer cesarja ni videl piti vina, ga pa dvor naroča: »Pri nas se je mudil veliki japonski poznavalec vin, ki je zaljubljen v Slovenijo. Ob srečanju je prosil za nekaj buteljk, ki bi jih doma degustiral s prijatelji. Mesec kasneje je o našem vinu pisal v osrednjem tokijskem dnevnem časopisu.« To je pritegnilo pozornost cesarskega dvora, tako da zdaj na leto naroči od 16 do 32 steklenic. Omenjeno vino je zorelo pet let, šele leta 2011 je bilo nared za tržišče, a steklenic ni bilo veliko, zadnje pa bodo kmalu pošle. »Pa tudi sicer za butična vina ni nujno imeti velike količine, ampak dobro, izbrano vino,« pojasnjuje Makovec. Dvakrat na leto nekaj tisoč steklenic roma na japonsko tržišče, na kar so ponosni: »Na Japonskem pije vino le 15 odstotkov populacije.« Tudi Makovec pravi, da Japonci stavijo na pristne osebne stike: »Naša uvoznica na Japonsko pride k nam na trgatev, želi videti, kako dejansko delamo. Želi spremljati ves proces.«

Bomo prepoznali potencial olimpijskih iger?

Priložnosti za Slovenijo in njeno večjo prepoznavnost v deželi vzhajajočega sonca so številne, posebej pa jih velja izkoristiti v luči prihajajočih olimpijskih in paraolimpijskih iger, ki jih bo gostil Tokio čez dve leti. Leskovarjeva, ki je sama aktivna rekreativna športnica, opozarja, da je šport tisto področje, ki lahko v povezavi z ustreznim pristopom politike, gospodarstva in turizma, vključno s kulinariko, Slovenijo postavi na japonski zemljevid. »Želim si, da bi slovenska država in gospodarstvo videla potencial olimpijskih iger 2020 tudi na način nadaljnje, dolgoročno bolj izpostavljene prisotnosti Slovenije v tej sicer oddaljeni državi,« zaključuje veleposlanica Republike Slovenije na Japonskem.


Konferenca Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo na Bledu, 10. oktobra 2018 V sodelovanju z Inštitutom za strateške rešitve (ISR) Svet kapitala v dvorani Poslovne šole IECD na Bledu pripravlja konferenco, na kateri bomo spregovorili o potencialih, ki se jih morajo zavedati slovenski podjetniki in izvozniki. Razglabljali bomo o finančnih tveganjih, ki predstavljajo morebiten neuspeh za doseganje finančnih ciljev in nepredvidene ovire. Pa tudi o operativnih tveganjih, s katerimi se srečuje vsako podjetje, a ostajajo mnogokrat prezrta. Dotaknili se bomo pravnega vidika operativnih tveganj ter tveganj zunaj ustaljenih slovenskih vzorcev. Na konferenci bomo poskušali razjasniti, na kaj je treba biti pozoren ob poslovanju z državami, ki prihajajo iz mednarodnega in kulturno drugačnega okolja, ter kako pristopiti do držav, ki so navajene drugačnih (poslovnih) okoliščin. Govorili pa bomo tudi o poslovanju z državami pod sankcijami. Še pred oktobrsko konferenco bomo zato v Svetu kapitala objavljali tematske članke v rubriki Kako poslovati z … ,v kateri bomo predstavili priložnosti in tveganja na Balkanu in tudi v bolj oddaljenih državah, kot so Kitajska, Mehika, Južna Koreja, Kitajska, Rusija in Japonska.


Bodite del konference Tveganja in priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo tudi vi in se povežite s tujino na pravi način. Prijavnico na dogodek lahko dobite TUKAJ.


PKZ - partner projekta

poslovati z sid pkz | Author:

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.