Domov Ikonomija 05. Januar 2019.

Izzivi za Nemčijo in Evropo v letu 2019

© AFP
Kakšno bo leto 2019 za industrijsko vejo, ki odločilno vpliva na gospodarsko blagostanje v Nemčiji, nekaterih drugih državah in prek dobaviteljev tudi v pomembnem delu Evrope?

Nemška avtomobilska industrija ima za seboj težko leto, saj jo je prizadela afera z dizelskimi izpuhi ter z njimi povezani novi postopki za njihovo merjenje, poleg tega se je zmanjšala prodaja na Kitajskem. Kakšno bo leto 2019 za industrijsko vejo, ki odločilno vpliva na gospodarsko blagostanje v Nemčiji, nekaterih drugih državah in prek dobaviteljev tudi v pomembnem delu Evrope?

Novim standardiziranim postopkom za merjenje izpuhov WLTP je celo predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi pripisal krivdo za negativno nemško rast v tretjem četrtletju letos, saj so prinesli velike zamude pri preskrbi z novimi avtomobili, a je italijanski bankir dodal, da gre za začasne težave. Tudi nemški ekonomisti zdaj verjamejo, da so posledice teh ukrepov že premagane, poleg tega se izboljšujejo perspektive na Kitajskem, kjer nemški proizvajalci in dobavitelji pridobivajo že tretjino svojih dobičkov, nekateri, kot je Volkswagen, celo več. V Pekingu naj bi vse industrije in med njimi tudi avtomobilsko spodbujali že zaradi izpolnitve svojih gospodarskih ciljev, kaže pa se tudi luč na koncu predora ameriških groženj Kitajski s trgovinskimi vojnami.

Nemčija tudi v najboljšem primeru ne bo mogla sama vplivati na dogajanje v Evropi, od katerega je odvisno tudi njeno blagostanje, zato se v Berlinu z vse večjo zaskrbljenostjo ozirajo proti dogajanju v Franciji.

Predsednika Donald Trump in Xi Jinping sta vsaj začasno preprečila 25-odstotne ameriške carine na kitajske izdelke, če bodo Kitajci znižali svoje na ameriške izdelke, zavarovali intelektualno lastnino ter končali prisilen transfer tehnologije in spletne kraje, bo zadnje trgovinsko premirje lahko postalo stalno. To bi prineslo nove prednosti tudi nemškim izvoznikom na Kitajsko, po obisku v Beli hiši pa tudi nemški avtomobilski šefi upajo, da jih bo predsednik nehal napadati. Volkswagnovi so obljubili sodelovanje s Fordom, drugi pa več obratov v ZDA, pri čemer je BMW že zdaj največji ameriški avtomobilski izvoznik. Ob takšnih uspehih so celo Trumpovi napadi poseben kompliment nemški avtomobilski industriji, kar je še posebno pomembno v času, ko nekatera njena najbolj paradna podjetja tarejo težave. Koncerni Dax, kot je Bayer ali Deutsche Bank, imajo v zadnjem obdobju izgubo in tudi številna majhna in srednje velika podjetja iz znamenitega Mittelstand, hrbtenice nemške rasti in zaposlovanja, skrbi prihodnost, čeprav so številna še vedno robustna.

 | Author: AFP AFP

Državno investiranje ne bo dovolj

V nemški centralni banki Bundesbank za leto 2019 vendarle ne pričakujejo recesije, a naj bi se gospodarska rast znižala na 1,6 odstotka. Nekateri med minusi navajajo pomanjkljivo povečevanje produktivnosti pri majhnih in srednje velikih podjetjih, ki se je med letoma 2009 in 2014 povečevala precej počasneje kot pri velikih izvoznikih: najproduktivnejša podjetja so v minulem obdobju le še pridobivala, številna druga še bolj zaostajala. Da nemške družbe ne investirajo dovolj doma, pripisujejo tudi varčevanju za financiranje prihodnjega raziskovanja in razvoja ter priporočajo olajšanje drugih virov takšnega financiranja prek bank ali s pomočjo tveganega kapitala. Samo državno investiranje v mostove, ceste in železnice po teh analizah ne bo dovolj že zato, ker država navadno ne investira dovolj gospodarno ali celo ne skladno z resničnimi potrebami.

To dokazujejo politične odločitve za povečevanje izdatkov za socialo, pokojnine in podobno, ki so se še posebno povečevali v zadnjem mandatu konservativno-socialdemokratske koalicije kanclerke Angele Merkel. Bolj poslovno usmerjena CDU/CSU je morala popuščati socialdemokratskim zahtevam in dodala vrsto svojih, in res so bile korekcije delno nujne. Nemci premorejo manj stanovanj od drugih prebivalcev Evropske unije ter so bolj kot k vlaganju v delnice nagnjeni k varčevanju, zato sev starosti lahko znajdejo v večji finančni stiski, a veliko zvišanje socialnih izdatkov vpliva na konkurenčnost. Davčna reforma, ki bi olajšala bremena gospodarstva v času, ko ZDA in nekatere druge države znižujejo podjetniške davke, vsaj v sedanji koaliciji ni med prioritetami.

Desetletje nemškega gospodarskega vzpona se bo morda izteklo tudi brez težav s trgovinskimi vojnami in prezadolženimi državami, saj je prej ali slej pričakovati zamenjavo cikla. Gospodarstveniki zato zahtevajo aktivnejšo politiko.

Nemčiji ne primanjkuje inovativnosti, nasprotno, po prepričanju Svetovnega gospodarskega foruma WEF je pri tem celo na samem svetovnem vrhu. Na njihovi zadnji lestvici gospodarske konkurenčnosti si je osrednja evropska država prislužila tretje mesto v svetu, pred njo sta le ZDA in Singapur, pogosto najboljša Švica pa se je tokrat uvrstila šele na četrto mesto. Pri celotnem procesu inovacij od ideje do njene uresničitve, ki so ga skupaj z nekaterimi drugimi standardi dodali k svojim meritvam, se je Nemčija dvignila nad 140 proučevanih držav, poleg tega pa se izkazuje z makroekonomsko stabilnostjo, visoko ravnjo izobrazbe in kvalifikacije zaposlenih ter velikostjo svojega trga.

Avtorji raziskave pa so pri odločitvi za ZDA kot gospodarsko najbolj konkurenčno državo sveta poudarili odprtost tamkajšnjega poslovnega sveta za disruptivne ideje, digitalne spretnosti prebivalstva in nizko hierarhičnost v podjetjih, kar vsaj doslej ni veljalo za nemške prednosti. Tudi po besedah ustanovitelja WEF Klausa Schwaba je človeštvo že sredi četrte industrijske revolucije, ki podjetjem, vladam in posameznikom obeta številne nove priložnosti, a tudi negotovosti in polarizacijo. Nedavno je celo nemški gospodarski minister Peter Altmaier, eden najtesnejših sodelavcev kanclerke Angele Merkel, priznal, da med vožnjami z avtomobilom po državi raje ne sprejema več telefonskih klicev tujih kolegov, saj so ti zaradi slabe pokritosti države s signali pogosto prekinjeni in se mora potem opravičevati.

Digitalna revolucija bo nujna

Vsi govorijo o peti generaciji mobilne telefonije, osrednja gospodarska velesila Evrope pa se mora ukvarjati s temeljno komunikacijsko oskrbo. Nekateri sokrivdo pripisujejo preteklim dražbam za licence, ki so državi sicer prinesle rekordne vsote, podjetjem, ki so si pridobila licence, pa naj bi zmanjkalo denarja za izgradnjo boljših omrežij. Zdi se jim absurdno govoriti o državnem spodbujanju razvoja umetne inteligence, medtem ko so sodobna omrežja prenosne telefonije še vedno priložnost za polnjenje državne blagajne. Zagovornike hitre digitalizacije je razjezila tudi nedavna pripomba ministrice za izobraževanje in znanost Anje Karliczek, da na vsaki kangli za mleko res ni treba imeti 5G. Digitalizacija bo tudi v kmetijstvu omogočila popolnoma avtomatizirano škropljenje njiv, robotsko čiščenje hlevov ali čuvanje čred z droni, opozarjajo kritiki.

 | Author: Reuters Reuters


Digitalna revolucija bo nujna tudi za omogočanje revolucij v prometu, ki jih tudi v domovini Carla Benza in Gottlieba Daimlerja obljublja avtonomna vožnja. Tudi po izjavah nemških proizvajalcev se že za prihodnja leta obeta »popolnoma nova raven inteligentne vožnje«, saj naj bi bila umetna inteligenca nujna tudi za samovozeče avtomobile. Danes je človeško vedenje odgovorno za do devetdeset odstotkov nesreč, a klasični proizvajalci avtomobilov ne bodo imeli lahkega dela. Tekmovati morajo s podjetji, kot so Google ali Apple, ki se, čeprav brez avtomobilske tradicije, vehementno pomikajo na področje avtonomne vožnje. A ima Nemčija svoje prednosti že zato, ker njena industrija deluje ter ima dolgo tradicijo kakovosti in inovativnosti, naslednja stopnja razvoja »deep tech«, kjer se inženirstvo srečuje z znanstvenimi odkritji, bo potrebovala še več konkretne tehnike od socialnih medijev in spletne prodaje izdelkov.

Nemški »skriti šampioni« vodijo v tridimenzionalnemu tiskanju in številnih drugih tehnologijah prihodnosti, še posebno majhna in srednja podjetja bi morala najprej poskrbeti za digitalizacijo. A tudi politika ne bi smela stati prekrižanih rok. Če že ne more vplivati na ameriško-kitajski carinski spor ali odločitev Italije za obračun s svojimi dolgovi, kar vse ogroža svetovno in evropsko gospodarsko blagostanje, lahko odpravlja ovire za učinkovit nastop svojih podjetij na svetovnih trgih. Zato so še glasnejša ugibanja o prihodnji nemški politični usmeritvi, potem ko se sedanja kanclerka počasi poslavlja, Angela Merkel se je že odrekla vodstvu svoje stranke in napovedala, da ne bo več nastopila na prihodnjih volitvah za bundestag.

Nemška avtomobilska industrija, ki odločilno vpliva na gospodarsko blagostanje v Nemčiji, ima za seboj težko leto.

Kritike je že do zdaj motila njena politika mirne roke v gospodarstvu, če izključimo zelo »disruptivne« odločitve kot obračun z jedrsko energijo ali dobrodošlica beguncem. Tako imenovano gospodarsko krilo CDU je po zadnjih volitvah nasprotovalo še eni veliki koaliciji s socialdemokrati in se zavzemalo za manjšinsko vlado CDU/CSU s podporo liberalne FDP, ki bi vsaj malo dišala po nekdanjih konservativno-liberalnih vladah iz časov, ko je konservativna unija na volitvah še dobivala štirideset odstotkov in več. Veliki koaliciji s socialdemokrati očitajo nagnjenost k prerazporejanju dohodka namesto zavzemanja za lažje ustvarjanje v prihodnosti.

Vpliv geostrateških premikov

Desetletje nemškega gospodarskega vzpona pa se bo morda izteklo tudi brez težav s trgovinskimi vojnami in prezadolženimi državami, saj je slej ko prej pričakovati zamenjavo cikla. Gospodarstveniki tudi zato zahtevajo aktivnejšo politiko, da bodo podjetja še naprej vlagala v širjenje proizvodnje in zaposlovala. V prepričanju, da bo zato potrebna stara konservativno-liberalna ureditev, so v nedavni tekmi za novega predsednika CDU stavili na nekdanjega konservativnega prvaka v bundestagu Friedricha Merza, ki je po slovesu od politike postal milijonar v zasebnem gospodarstvu. Merz je nekoč slovel po zagovarjanju davčnega koncepta, ki ga je mogoče predstaviti na podstavku za pivski kozarec, a je tudi zmagovalka spopada Annegret Kramp-Karrenbauer v debatah obljubljala davčne reforme, tako poenostavitev dohodnine kot tudi nov pogled na podjetniške davke.

 | Author: AP AP


Kot dolgoletna ministrska predsednica visoko zadolženega Posarja AKK ni bila dovolj prepričljiva za gospodarsko krilo svoje stranke, zdaj pa se tudi sama zavzema za več tržnega gospodarstva ter nov odnos med osebnimi svoboščinami in državno odgovornostjo. Nemški konservativci napovedujejo nov temeljni program, ki naj ohrani njihove krščanske vrednote, a tudi obnovi liberalne in konservativne korenine, med njimi socialno tržno gospodarstvo, kot so ga oblikovali očetje nemškega ordoliberalizma. Poudarjajo nove možnosti, ki jih ponuja digitalizacija ter povezovanje ljudi in podjetij po vsem svetu s pomočjo globalizacije. Doživljamo geostrateške premike, ki bodo v različnih oblikah vplivali na naša življenja, verjamejo v nemški CDU in hočejo »tako v naši družbi kot z ozirom na naše sosede v Evropi« poiskati prave odgovore na vprašanja sveta v spreminjanju. Kot poudarja tudi nova predsednica »edine preostale ljudske stranke«, ne bodo popuščali »socialpopulizmu«, ideja socialno tržnega gospodarstva je doseganje socialnega blagostanja skozi tržno gospodarstvo.

Nemčija pa tudi v najboljšem primeru ne bo mogla sama vplivati na dogajanja v Evropi, od katere je odločilno odvisno tudi njeno blagostanje, zato se v Berlinu z vse večjo zaskrbljenostjo ozirajo proti dogajanju v Franciji, kjer tako imenovani rumeni jopiči nastopajo proti predsedniku Emmanuelu Macronu. Protesti proti davku na dizelska goriva, ki še posebno prizadeva kmete in delavce, se vse bolj sprevračajo v politične in gredo s tem na roko nacionalistični desnici, sredinsko usmerjena Francija pa je za (zahodno) Nemčijo neizogibna evropska partnerica že vse od končanja druge svetovne vojne. Še več, zaradi Macronovega popuščanja tudi drugim zahtevam demonstrantov bo imela Francija še več težav s spoštovanjem evrskih kriterijev ter strukturnim preusmerjanjem svoje industrije. Takšna, kakršna je, pa se bo celo ob nadaljevanju evropskega in svetovnega gospodarskega vzpona, ki ni zagotovljen, le težko znebila visoke stopnje brezposelnosti. Nemški gospodarstveniki se bojijo tudi trdega brexita in zapletov zaradi italijanskega dolga v evrskem območju.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.