Če je projekt pravi, je denarja na pretek

Ne število naložb, ampak kakovost posamezne naložbe je tisto, kar šteje. Kakovostnih, dobro pripravljenih projektov pa, kot opažajo bančniki, ni na pretek, prej nasprotno. Kot je na nedavni investicijski konferenci pojasnil predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, projekti, s katerimi pridejo podjetniki iskat finančne vire, pogosto niso dovolj pripravljeni, bi si jih pa v banki, preko katere namenja gospodarstvu in občinam finančne vire tudi Evropska investicijska banka (EIB), zagotovo želeli. »Menimo, da je neizkoriščenega potenciala za več kot 1,5 milijarde evrov, a težava je v kakovosti projektov,« je opozoril Svilan.

Menimo, da je neizkoriščenega potenciala za več kot 1,5 milijarde evrov, a težava je kakovost projektov.

Vloge za sredstva, ki jih spodbujajo predvsem želje po pridobitvi poceni denarja in ne želje po realizaciji načrtovanega projekta, so večinoma vnaprej obsojene na neuspeh. Še če je ideja resnično dobra, je pogosto težko. Podjetju M Sora, ki proizvaja okna, je s pridobitvijo evropskih sredstev uspelo, in to dvakrat. Kot je pojasnil njegov direktor Aleš Dolenc, je lahko podjetje po njegovem mnenju uspešno zgolj s projektom, ki bi ga v vsakem primeru izpeljalo, četudi bi ga moralo v celoti financirati samo. S pridobljenimi sredstvi jim to lahko uspe hitreje, a odločitev za vlaganje v razvoj mora biti sprejeta že prej. Tudi njim prvič ni uspelo, ko so jim pojasnili, kje so izgubili potrebne točke, pa so to popravili in bili uspešni. Zato predlaga, da podjetniki pri pisanju vlog za evropska sredstva poiščejo pomoč specializiranih agencij, ki natanko vedo, kako spisati prijavo, da bo uspešna.

V M Sori so za projekta – oba se nanašata na razvoj nizkoenergijskih oken – namenili po dva milijona evrov, pri čemer so za en projekt pridobili 40 odstotkov sredstev, za drugega pa polovico. »Treba je imeti tudi lastna sredstva, predvsem pa biti odločen vlagati v razvoj,« pojasnjuje Dolenc. Odločitev, da se potegujejo za evropska sredstva, se je izkazala za pravilno. Podjetje je, kot je dejal, s tem pridobilo vrsto kontaktov ter se povezalo s slovenskimi in tujimi raziskovalnimi inštituti. Ker je novica, da so prejeli sredstva, vzbudila pozornost, je imelo vse skupaj tudi marketinški učinek, občutek, da podjetje zaradi pridobitve evropskih sredstev resnično nekaj pomeni, pa je dvignil samozavest med zaposlenimi in jih dodatno motiviral. Kot negativni vidik pridobivanja sredstev je Dolenc izpostavil birokracijo, ki zahteva vsaj enega človeka v podjetju, opozoril pa tudi, da se lahko kakšen oddelek v podjetju počuti zapostavljenega, zato je nujna trdna zaveza, da se projekt izpelje.

Tadej Regent

Bruselj državam: Izkoristite gospodarsko rast

Da bi ugodna sredstva prišla do slovenskega gospodarstva in lokalnih skupnosti, si v Sloveniji poleg vladnih organov prizadevajo tudi na predstavništvu evropske komisije, Evropske investicijske banke (EIB) in že omenjene SID banke. Vsi v en glas pojasnjujejo, da je na voljo veliko sredstev in da ostaja potencial neizkoriščen. Namesto števila investicij je v ospredje že nekaj časa postavljena njihova kakovost, kar je odgovornost podjetij, države pa so tiste, ki morajo poskrbeti za dostopnost sredstev in umik ovir. To jim nalaga tudi evropska komisija, ki je države članice pozvala, naj izkoristijo gospodarsko rast za strukturne reforme, konsolidacijo in infrastrukturne naložbe. Podrobnejši pregled razmer, v katerih delujejo slovenska podjetja, je pokazal, da se morajo izboljšati pogoji financiranja, zmanjšati bremena za podjetja in odpraviti ovire tako za domače kot tuje vlagatelje. Po ugotovitvah evropske komisije je na primer postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja v Sloveniji med najdaljšimi in najdražjimi v Evropi, negativni vpliv na investicijsko dejavnost imajo tudi visoki davki in stroški dela ter neprožen trg dela.

Evropska komisija je države članice pozvala, naj izkoristijo gospodarsko rast za strukturne reforme, konsolidacijo in infrastrukturne naložbe.

Spodbujanje naložb tako domačih kot tujih vlagateljev nagovarja država oziroma natančneje ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo s pripravo novega zakona o spodbujanju investicij. Kot je na nedavni investicijski konferenci povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti, predvideva zakon, v nasprotju z dosedanjimi zakoni o spodbujanju tujih neposrednih naložb, enako obravnavo domačih in tujih vlagateljev. Kritike, da ima država do tujcev veliko več razumevanja in posluha kot do domačih vlagateljev, je spodbudila predvsem odločnost države, da zagotovi naložbo avstrijske Magne v Hočah, a Cantarutti je te očitke zavrnil s pojasnilom, da Slovenija v letih 2014 in 2015 za tuje neposredne investicije ni namenjala sredstev, medtem ko je domačemu gospodarstvu pomagala z več sto milijoni evrov. Spodbujanje tujih naložb se je znova začelo z Yaskawo, na gospodarskem ministrstvu pa so optimistični in do konca leta napovedujejo še tri ali štiri tuje naložbe.

Tadej Regent

Posebni pogoji za strateško naložbo

Glede na predlog zakona o spodbujanju investicij, ki bi bil v skladu s časovnim načrtom v državnem zboru februarja prihodnje leto, bi ohranili 40-odstotno splošno olajšavo na davek od dohodka pravnih oseb za investiranje. Za naložbe na problematična območja je ta zvišana na 70 odstotkov, ohranili pa bodo tudi možnost nakupa nepremičnin v državni ali lokalni lasti pod ocenjeno vrednostjo. Vlagatelji bi lahko bili oproščeni plačila komunalnega prispevka, poleg omenjenega pa naj bi zakon zagotovil še pogoje za izvedbo tako imenovane strateške naložbe. Med te bi sodile naložbe, vredne več kot 40 milijonov evrov, če bi šlo za predelovalno dejavnost, in 20 milijonov evrov v primeru razvojno-raziskovalnih dejavnosti, ki bi ustvarile več kot 400 oziroma 200 delovnih mest, zagotovile ohranitev delovnih mest najmanj pet let, bruto dodana vrednost na zaposlenega pa bi presegala povprečje. Zakon naj bi vključeval tudi možnost razlastninjenja za namene javnih gospodarskih koristi.

Nepovratna sredstva zamenjujejo povratna, ne financirajo se več zgradbe, ampak neopredmetena sredstva. 

Ali bo predlog zakona Sloveniji v resnici zagotovil več investicij ali ne, bo pokazal čas, ji pa doslej v evropski sklad za strateške naložbe oziroma tako imenovani Junckerjev sklad ni uspelo prijaviti niti enega samega strateškega projekta. Sklad, ki je predvidel za 315 milijard evrov strateških naložb, velik del načrtov pa s sproščenimi 200 milijardami evrov že uresničil, je v Sloveniji sredstva prispeval le v Slovenski podjetniški sklad, in sicer v višini 180 milijonov evrov za jamstva za bančna posojila. Dejstvo je, da nepovratna sredstva zamenjujejo povratna, kar pa ni edina sprememba. Vse večje so tudi težnje po vključenosti zasebnega sektorja v financiranje javnih projektov, da bi manjše države, kot je Slovenija, lahko računale na financiranje večjih projektov, pa je skoraj nujno povezovanje s sosednjimi državami.

A kaj, ko je včasih glavna ovira že domače lokalno okolje. Tomi Ilijaš iz novogoriškega podjetja Arctur, ki je na pogorišču nekdanjega podjetja Meblo lani odprlo sodobno podatkovno središče in nov superračunalniški sistem, je tako pojasnil, da jim je uspelo počrpati sredstva agencije Spirit in podjetniškega sklada, kalvarija, kot se je izrazil, pa se začela po tem, na lokalni ravni. Predstavnike države je zato pozval, naj se poskusi narediti kakšen korak naprej predvsem na tem področju, in tako prispeval k temu, da bi lokalni birokrati delovali manj birokratsko in bolj po »zdravi pameti«.