Domov Ikonomija 30. November 2018.

Brexit: Neposredni negativni učinki na Slovenijo

VB brexit anglija london
© Pexels
Kaj brexit torej pomeni za slovensko gospodarstvo? Izstop Združenega kraljestva iz EU bo imel za Slovenijo majhne neposredne negativne učinke, posredno pa lahko tudi večje.

Kolikšni bodo in kdaj se bodo pokazali, je odvisno predvsem od za zdaj negotove oblike izstopa in dolžine prehodnega obdobja, pravijo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Ne izključujejo možnosti, da bi se v primeru uvedbe carin obseg dvostranske trgovine med državama zmanjšal, kar bi najbolj občutili na področju elektra, avtomobilske, farmacevtske, kovinske in lesne industrije. »Ker je neposredna povezanost slovenskega gospodarstva z Združenim kraljestvom precej majhna – z 1,9-odstotnim deležem v slovenskem blagovnem izvozu se med trgovinskimi partnericami uvršča šele na 14. mesto –, bi bil negativni učinek na izvoz in BDP razmeroma majhen,« dodajajo pri Umarju.

Barbara Uranjek, direktorica Britansko-slovenske gospodarske zbornice: Ne glede na brexit bo ostalo veliko britanskih podjetij zainteresiranih za prodajo in investicije v slovenski trg.

Zmanjšal bi se tudi izvoz storitev v Združeno kraljestvo, zlasti na področju potovanj in turizma ter transporta. Vpliv brexita na gospodarskem parketu je po mnenju glavnega ekonomista pri analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojana Ivanca čutiti pri nekaterih naročilih, ki bodo izvedena nekoliko prej: »Tudi zaloge dobav se bodo v kratkem nekoliko povečale, sploh pri blagu, ki ni pokvarljivo.«

Večji bo posredni učinek zaradi naše posredne povezanosti z Združenim kraljestvom prek držav, s katerimi v okviru EU največ sodelujemo, predvsem Nemčije in Francije. V primeru znižanja gospodarske rasti zaradi brexita v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije se bo namreč v teh državah predvidoma zmanjšalo povpraševanje po slovenskem blagu in storitvah. Zato si pri Umarju pri razmisleku pomagajo z ocenami kvantitativnega vpliva brexita na gospodarska gibanja, ki so jih naredile nekatere mednarodne institucije. Mednarodni denarni sklad (IMF) tako na primer v julijski analizi dolgoročni učinek trdega brexita (tj. izstop brez dogovora) na BDP Slovenije ocenjuje na okoli –0,25 odstotka BDP, gospodarstvo celotne EU naj bi se medtem zmanjšalo za 0,5 do 1,5 odstotka. Če strani pred brexitom dosežeta dogovor, bi bile posledice manjše.


Posledice brexita? Med drugim bo vsako britansko gospodinjstvo stal 900 funtov. Več o tem TU.


Kaj bi se zgodilo v primeru trdega brexita? »Za Združeno kraljestvo bi začele veljati vse določbe, ki veljajo za tretje države. Veljala bi pravila WTO, kar pomeni višje carine na blago. Bank of England bi morala hitro spustiti obrestno mero, na drugi strani bi upadla vrednost funta. Cene na Otoku bi se najverjetneje zvišale. Največjo škodo bi poleg Združenega kraljestva utrpele velike evropske države v njegovi soseščini. Učinki bi bili seveda posredno negativni tudi za Slovenijo,« ocenjuje Ivanc.

brexit vb | Author: Jure Eržen Jure Eržen

Konec rasti trgovinske izmenjave?

Kljub brexitu britanski trg ostaja zanimiv za slovenske izvoznike. Trgovinska menjava je leta 2017 zrasla za več kot sedem odstotkov in presega 1,35 milijarde evrov, če ob blagu upoštevamo tudi storitve. Opaziti je sicer, da je slovenski izvoz v Združeno kraljestvo zrasel manj v primerjavi z drugimi državami, tudi zaradi negotovosti ob brexitu, kar pa uspešno izkoriščajo slovenski uvozniki britanskih izdelkov, ki so zaradi konkurenčnega tečaja funta povečali uvoz za kar deset odstotkov, je pojasnila Barbara Uranjek, direktorica Britansko-slovenske gospodarske zbornice – ta zbornica je samo od časa referenduma o brexitu junija 2016 povezala več sto britanskih in slovenskih podjetij, kar je vodilo v sklenitev več kot 48 poslov. Slovenija še vedno ostaja neto izvoznica v Združeno kraljestvo.

V prvih osmih mesecih letos se je izvoz blaga v Združeno kraljestvo povečal za 7,6 odstotka ali za 27 milijonov evrov. Uvoz je zrasel za 15 odstotkov in je znašal 37 milijonov evrov. V zadnjih 12 mesecih smo na Otok izvozili za 566 milijonov evrov blaga, uvozili pa za 419 milijonov. Presežek pri blagu je tako znašal 147 milijonov evrov v korist Slovenije in se je v zadnjih treh letih nekoliko zmanjšal, predvsem zaradi hitrejše rasti uvoza od izvoza, podatke niza Bojan Ivanc z GZS.
Uranjkova je dejala tudi, da so se v Sloveniji v preteklem letu povečale investicije iz Združenega kraljestva, »ki pogosto prav zaradi brexita išče poslovne priložnosti v EU. Britansko-slovenska gospodarska zbornica je v zadnjem letu organizirala že dve investicijski konferenci v Združenem kraljestvu, s katerima smo britanskim investitorjem Slovenijo predstavili kot privlačno investicijsko destinacijo.« Lani je bila med najbolj izpostavljenimi gotovo investicija škotskega podjetja BSW v lesnopredelovalni industriji, v prihodnje pa se jih pripravlja še nekaj, napovedujejo v Britansko-slovenski gospodarski zbornici.

drva les kurjava | Author: Pixabay Pixabay

Vsi bi čimprejšnji odgovor

Kako so slovenska podjetja pripravljena na posledice brexita? »Različno,« je odvrnila Uranjkova. »Mnoga med njimi, ki so člani naše zbornice, so že opravila test minimaliziranja tveganja zaradi posledic brexita (t. i. Business Brexit Checklist).« Drugim podjetjem pa svetujejo sklepanje pogodb v evrih oziroma zavarovanje pogodb za zmanjšanje valutnega tveganja, spremljanje sprememb zakonodaje na področju carin, trošarin in davkov ter stik z Britansko-slovensko gospodarsko zbornico za obveščanje o novostih, aktivnostih in dogodkih na temo brexita.
»Po odzivih naših članov in drugih podjetij bo Združeno kraljestvo ostalo pomemben trg poslovnih priložnosti za slovenska podjetja, saj ponuja zelo odprto poslovno okolje, dosegajo pa se tudi v povprečju višje cene. Prav tako bo ne glede na brexit ostalo veliko britanskih podjetij zainteresiranih za prodajo in investicije v slovenski trg,« je napovedala Uranjkova.
Vsekakor si gospodarstveniki, ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod v EU, pa tudi na Otoku, želijo čimprejšnji dogovor med EU in Združenim kraljestvom, saj obdobje negotovosti prinaša več vprašanj, predvsem glede carin in z njimi povezanih ovir, trgovinskih kvot, pretoka delovne sile, sprememb standardov in tudi vpliva na padec tečaj britanskega funta.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.