Domov Ikonomija 23. Junij 2018.

BiH, evropski revež, ki čaka roko rešitve

bosna balkan
© Reuters
Ena izmed najrevnejših držav v Evropi ostaja ujetnica stalne politične nestabilnosti in do roba bizarnosti razdrobljenih oblastnih struktur. Čeprav se na prvi pogled razmere zdijo brezupne, modri poslovneži verjamejo, da je tam še mogoče delati pameten posel in tako pomagati v tej za regijo pomembni državi ohranjati vsaj privid stabilnosti.

Bosno in Hercegovino je že med vojno zapustilo mnogo ljudi, velik del podeželja se je povsem izpraznil. In tudi v miru iz te države, ki je ena najrevnejših na stari celini, mladi, sposobni in bolj ali manj izobraženi v jatah bežijo na Zahod iskat priložnosti za boljše življenje. A ljudje se vedno radi vračajo domov k sorodnikom, prijateljem in spominom iz mladosti.

»Globalizacija je čudež, številnim našim ljudem je nesrečna vojna v kombinaciji z globalizacijo odprla nekoč neslutene priložnosti. Zadnja leta Sarajevo doživlja pravi turistični prerod in prav Slovenci so med boljšimi gosti našega mesta. Radi pridejo k nam, radi gredo menda tudi v Beograd,« pravi Mirko Pejanović, upokojeni profesor na sarajevski fakulteti za politične znanosti.

Akademik, ki v Sarajevu uživa velik ugled, ker je kot Srb celotno vojno preživel v mestu, ima del družine v Ljubljani, del v Italiji in marsikje drugje po Evropi. Z dogajanji v Evropi je tudi iz lastnih izkušenj zelo dobro seznanjen. »Opažam, da je v Sloveniji močno prisotna jugonostalgija, ki je v nasprotju z jugonostalgijo drugje čista. S tem ciljam na to, da ljudje bolj kot državno tvorbo, ki je ni več, pogrešajo nekatere vrednote, ki izginjajo. Ko primerjam, se mi zdi, da vrednote protifašizma in solidarnosti najdejavneje gojite prav v Sloveniji,« pravi Pejanović.

Večetničnost še živi

 | Author:

Kljub bolečim vojnim ranam BiH ostaja multietnično okolje, Srbi, Hrvati in Bošnjaki kot tri največje narodnosti se nimajo ravno za brate, živijo pa skupaj kot dobri sosedje, poudarja Pejanović. Ob nedavnem kontroverznem predvolilnem obisku turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana v Sarajevu je bilo videti plakate, na katerih so prebivalci BiH pozdravljali svoje turške brate. Turčija je pomemben partner BiH, ne zgolj na političnem, ampak tudi na gospodarskem področju. Gospodarstvo velike regionalne sile je že v preteklosti veliko vlagalo v BiH, vendar Pejanović pogreša, da bi velikim besedam o bratstvu sledile tudi bolj konkretne turške naložbe.

Dobri odnosi s prijatelji Turkov se lahko izplačajo

»V Srbiji je bilo zares veliko turških naložb, pričakovali bi, da bi bilo tega več v BiH, vendar so za zdaj v ospredju naložbe njihove agencije za obnovo kulturnih in verskih objektov. Upati gre, da bo BiH dobila dodatno podporo pri gospodarskem razvoju, da bo več naložb iz Turčije in da bo Turčija še naprej delovala tako, da bo lajšala izvoz našega blaga v Turčijo in prek te države v regijo,« pravi Pejanović.

Imeti podjetje v BiH je gotovo lahko koristno za vsako podjetje, ki si želi prodora na turški trg in številne trge Bližnjega vzhoda in severne Afrike, kjer so priljubljeni turški izdelki. Poleg tega Pejanović opozarja na rahlo spregledan vidik, da je regionalni sili Turčiji kljub številnim nesoglasjem z globalno velesilo Rusijo uspelo zgraditi in kljub številnim sporom v preteklosti ohraniti odnose na visoki ravni. Vse to po njegovem mnenju podjetjem iz BiH, med njimi so tudi podjetja v lasti Slovencev, odpira vrata ruskega in bogatih trgov Zakavkazja.

Slovensko znanje za časovni preskok industrije v BiH

Govor o temah, kot sta digitalizacija industrijske proizvodnje in Industrija 4.0 v eni od najrevnejših držav v Evropi se na prvi pogled zdi izguba časa. Slovenski poslovnež, profesor in župan pa verjamejo, da to ni tako, da je mogoče s pravimi zgledi pomagati industriji in posredno gospodarstvo te politično razklane države potegniti iz brezizhodnega položaja.

Prejšnji mesec so se tako v Banji Vrućici v Republiki Srbski na vabilo zveze tamkajšnjih računovodij Stojan Petrič, Janez Prašnikar in Vladimir Prebilič udeležili mednarodnega simpozija o korporativnem upravljanju, imenovanega Digitalna ekonomija – gibalo prihodnje rasti. Prebilič je kolegom v BiH svetoval, naj se privabljanja tujih investicij lotijo na povsem osebni ravni in naj za novo naložbo tudi sami dejavno lobirajo na državni ravni, kot so to počeli v Kočevju, ko so pripravljali teren za naložbo japonskega izdelovalca industrijskih robotov Yaskawa.

Zgodbo Kolektorja iz Idrije, ki ima svoje obrate med drugim tudi v Republiki Srbski, je predstavil predsednik sosveta koncerna Kolektor Stojan Petrič. Z zgodbo o poti od male domače družbe do sodobne mednarodne korporacije se podjetnikom v BiH ni težko poistovetiti, veliko je majhnih, ki sanjajo, da bodo nekoč veliki. Poleg Petriča je spregovoril tudi Martin Sandalin, nekdanji podpredsednik finske Nokie, ki je govoril o prožnosti Nokie v digitalnem svetu.

Znanja v teh krajih ne manjka

 | Author:

»Rast pred krizo je temeljila na uvozu kapitala tujih vlagateljev. Vendar življenje v poslovnem svetu ni neka ravna linija, temveč je polno vzponov in padcev. Seveda je upravičeno vprašanje, kako v okolju, kot ga imamo v Bosni in Hercegovini, graditi industrijo 4.0. Odgovor na to je, še posebno v Republiki Srbski, lažji, kot se zdi,« pravi profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Janez Prašnikar.

Mikrookolje v Republiki Srbski, natančneje v Banjaluki in okolici, ima veliko tehničnih in visoko usposobljenih kadrov, kakovostno šolanje, imajo strojno in elektro fakulteto ter bogato zgodovino tehnoloških dosežkov, ki so povezani z družbo Rudi Čajevec. Zato je to okolje morda bolj ustrezno za razvoj sodobne industrije kot kakšno drugo.

»Kolektor je družba, ki ji najsodobnejša industrija ni tuja, že samo njena prisotnost v teh krajih lahko pripomore tamkajšnjim strokovnjakom pri pridobivanju dodatnih kompetenc, kasneje pa prenos znanja iz podjetja v okolico lahko koristi celotni družbi v BiH. Skozi eno takšno podjetje v regiji je mogoče združiti znanje najbolj produktivnih kadrov v regiji, ki lahko kasneje s svojim znanjem prispevajo k razvoju novih podjetij na tem teritoriju,« verjame Prašnikar.

 

        Kako do podjetja v BiH?

V Bosni in Hercegovini urejata ustanavljanje in upravljanje gospodarskih družb zakon o gospodarskih družbah v Federaciji BiH (FBiH) in zakon o podjetjih v Republiki Srbski. Ustanoviti je mogoče družbo z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo, delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo. Za družbo z neomejeno odgovornostjo in komanditno družbo višina osnovnega kapitala ni predpisana, za delniško družbo pa je najnižji osnovni kapital 50.000 bosanskih konvertibilnih mark (FBiH) (25.500 evrov); 50.000 mark za javne in 20.000 mark za nejavne, za družbo z omejeno odgovornostjo pa je najnižji osnovni kapital tisoč mark (500 evrov), je razbrati s portala Izvozno okno. Rok Snežič, davčni svetovalec, ki je doktoriral iz finančnih utaj, je večkrat za medije povedal, da Federacija Bosna in Hercegovina nima davka od dobička od podjetij, ki ustvarjajo več kot 50 odstotkov prihodkov v tujini. Za odprtje podjetja v BiH pa da je treba pridobiti delovno dovoljenje – pogoj zanj je pogodba o najemu stanovanja za vsaj eno leto. Na uradu za tujce je treba pred tem pridobiti še začasno prebivališče. Vsako podjetje v Bosni mora imeti sedež podjetja, torej opremljeno pisarno. (S. D.)     

 

PKZ - partner projekta

poslovati z sid pkz | Author:

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.