Zakaj bi modri investitor kupil slovenske delnice

Od Trumpove zmage (november 2016) je ameriški delniški trg pridobil v lokalni valuti že 40 odstotkov. Petodstotnega popravka Wall Street ni doživel že od junija 2016, kar pomeni skoraj 400 trgovalnih dni in rekordno dolgo obdobje v ameriški borzni zgodovini.

Prvič v zgodovini se je lani zgodilo, da so ameriške delnice vsak mesec končale više kot mesec pred tem. Samo v zadnjem tednu so vlagatelji vložili več kot 24 milijard ameriških dolarjev novih, svežih sredstev v finančne instrumente iz omenjenih geografskih regij. Osemletnega rohnenja bika, simbola optimizma na kapitalskih trgih, noče biti konec. Gre za drugi najdaljši niz v vsej finančni zgodovini.

Shutterstock

Rekordna količina mrtvega kapitala

Kaj pa v Sloveniji? V Sloveniji imamo, na drugi strani, rekordnih 17 milijard evrov (12 milijard evrov fizične osebe ter pet milijard evrov pravne osebe) tako rekoč mrtvega kapitala v bankah. To je denar, ki ne prinaša skorajda nikakršnih obresti (vsaj v večini primerov je tako), to so sredstva, pri katerih, čez palec, izgubljamo realno dva odstotka na leto – inflacija namreč ne pozna milosti. Verjetno se mnogi med vami sprašujete o alternativnih možnostih. Med temi so seveda nepremičnine, zaradi česar so se cene v zadnjem letu ali dveh močno dvignile, povedo tako statistiki kot kupci. Ena izmed možnosti, ki pa (še) ostanejo (seveda z delom presežnega finančnega premoženja, ki ustreza posameznikovemu odnosu do tveganja), so delnice slovenskih podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi.

V Sloveniji imamo rekordnih 17 milijard evrov mrtvega kapitala v bankah. To je denar, ki ne prinaša skorajda nikakršnih obresti.

Pa si poglejmo zgolj in samo dejstva. Večina najpomembnejših svetovnih delniških indeksov na razvitih kapitalskih trgih iz tedna v teden dosega rekordne vrednosti, indeks najpomembnejših slovenskih delnic je od vrha oddaljen več kot težko verjetnih 70 odstotkov. Slovensko gospodarstvo je med najhitreje rastočimi v Evropi, Slovenija je med najmanj zadolženimi članicami EU, rast industrijske proizvodnje je na drugem mestu med vsemi članicami EU (raste z več kot osemodstotno letno rastjo). Z drugimi besedami, industrijska rast je bila kar 28 odstotkov višja kot leta 2010, stopnje rasti izvoza presegajo možnosti racionalne razlage …

Previdnost slovenskih vlagateljev

Kljub vsemu slovenski vlagatelji ostajajo previdni, na to kaže tudi (ne)likvidnost ljubljanske borze – medtem ko je promet na tujih borzah rekordno visok, je pri nas rekordno nizek (podobno je bilo pred kratkim na nepremičninskem trgu v Sloveniji). Samo za oris; danes niso redki trgovalni dnevi na ljubljanski borzi, ko skupni promet z vsemi slovenskimi delnicami ne preseže milijona evrov, medtem ko se v tujini z delnicami, primerljivimi z zgolj novomeško Krko, trguje na dnevni ravni v obsegu, ki z lahkoto preseže deset milijonov in več.

Večina slovenskih borznih družb dosega rekordne rezultate, vrednosti njihovih delnic pa so v večini primerov več kot 50 odstotkov nižje kot pred leti. V sestavi delniškega indeksa so tudi podjetja, ki v svojih bilancah nimajo niti evra dolga (tega v tujini med primerljivi podjetji ne boste našli). A vlagateljev, vsaj za zdaj, to ne gane preveč. Dividendna donosnost je med najvišjimi v Evropi, presega štiri odstotke bruto na leto. Z drugimi besedami, dividendna donosnost slovenskih delnic je več kot 100 odstotkov višja kot na primer ameriških.

Večina vlagateljev se nenehno sprašuje, kdaj je pravi čas za nakup slovenskih delnic. Kdaj pa bo, če ne v takšnih razmerah, kot so danes, tako doma kot v tujini? Naj omenim dve spoznanji: prvo je, da zgodovinsko gledano približno polovica vseh pozitivnih donosnosti na kapitalskih trgih izvira iz reinvestiranih dividend – te pa so, kot smo omenili, med najvišjimi v Evropi in presegajo štiri odstotke bruto na leto. In drugo, ob osemodstotni letni rasti se kapital podvoji v desetih letih. Ob upoštevanju teh spoznanj obstaja celo možnost, da se bo vaš kapital, ki ga boste investirali v slovenske delnice danes, podvojil prej kot v desetih letih, četudi bi slovenske delnice dosegale podpovprečno letno stopnjo rasti cen v prihodnjih letih.

------------------

* Članek omogoča NLB