Domov Finance 07. Avgust 2018.

Spletne platforme za kredite

davki denar ljudje nevarnost račun delo
© Pexels
Zaradi rigidnosti bank se kot gobe po dežju pojavljajo spletne platforme, ki podjetjem in potrošnikom posojajo denar. Z izjemo Velike Britanije jih je najmanj v Evropi.

Leta 2005 so se najprej v Veliki Britaniji (podjetje Zopa) nato pa naslednje leto v ZDA (Prosper in Lending Club) pojavile prve spletne platforme, ki povezujejo na eni strani posojilodajalce in na drugi kreditojemalce. Do danes se je njihovo število izrazito povečalo, največ jih najdemo v ZDA, Veliki Britaniji, na Kitajskem, v Indiji in Afriki, najredkejše so z izjemo Velike Britanije v Evropi, tudi zaradi okostenele zakonodaje in manjšega zaupanja ljudi v spletne platforme.

Nina Troha: V ZDA študentje, priseljenci in majhna podjetja, ki so šele na začetku poslovanja in nimajo kreditne zgodovine, težko pridejo do posojila v banki. Banke preprosto ne znajo ocenjevati, kakšno je njihovo kreditno tveganje, in jim zaradi previdnosti raje ne posojajo denarja.

Drugod po svetu zaradi velikega zanimanja po posojilih prek spletnih platform ponudba denarja pri fizičnih osebah ni dohajala povpraševanja in na trg so zelo hitro vstopile tudi profesionalne finančne institucije, ki potrošnikom nudijo posojila prek tako imenovanih sistemov peer to peer.
Kljub temu na trgu na strani kreditodajalcev še vedno nastopajo tudi fizične osebe. To so posamezniki, ki imajo na razpolago količino denarja, ki je ne potrebujejo, recimo, da podedujejo večjo vsoto denarja in bi jo hoteli oplemenititi.


Kako se znebiti dolga?


Toda oseba, ki vstopa na trg kot posojilodajalec, mora dobro znati ocenjevati tveganja. »Fizična oseba lahko kreditno tveganje posojilojemalca veliko manj natančno oceni v primerjavi z institucijami, ki zadnje čase vstopajo na trg spletnih posojil na strani investitorjev in imajo razvite lastne kreditne modele, ki temeljijo na veliki količini podatkov in s pomočjo strojnega učenja ocenjujejo komu in po kakšni obrestni meri bodo posojali denar. Zaradi tega imajo velike finančne institucije prednost pred fizičnimi kreditodajalci na trgu spletnih posojil, čeprav so tudi ti prisotni na trgu,« razloži Nina Troha, ki dela za ameriško investicijsko podjetje Colchis Capital, ki upravlja premoženje različnih deležnikov ter vlaga v alternativne vire financiranja, kot so spletna posojila.

ulica | Author: Reuters Reuters

 

Od kod sploh potreba?

Tradicionalne finančne institucije, kot so na primer banke, so postale precej okostenele, njihova ponudba pa ne zadostuje več potrebam, ki jih imajo ljudje in podjetja v sodobnem svetu. »V ZDA študentje, priseljenci in majhna podjetja, ki so šele na začetku poslovanja in nimajo kreditne zgodovine, težko pridejo do posojila v banki. Banke preprosto ne znajo oceniti, kakšno je njihovo kreditno tveganje, in jim zaradi previdnosti raje ne posojajo. Trg je tako precej podhranjen, število ljudi, študentov in podjetij, ki ne morejo priti do posojila, čeprav so v resnici kreditno sposobni, je vedno večje,« pojasnjuje Troha.

Spletne platforme so se pokazale kot zelo učinkovite tudi pri reševanju razvojnih problemov držav tretjega sveta.

Druga prednost posojilnih spletnih platform pa so nižji stroški. »Banke so drage, saj zaposlujejo veliko ljudi, imajo fizične lokacije, ki jih je treba vzdrževati, prav tako so njihovi kreditni modeli dobri za povprečnega človeka ali podjetje, medtem pa slabo ocenjujejo tveganje pri mladih podjetjih, študentih in samozaposlenih ter posledično ne znajo izračunati, po kakšni ceni tem posojilno podhranjenim skupinam posoditi denar. Običajno višje stroške zaračunajo tudi tistim, ki si ne zaslužijo visokih obrestnih mer, ker so njihovi modeli zelo splošni in okosteneli,« potrebo, zakaj so se omenjena tehnološka podjetja znotraj finančnega sektorja sploh pojavila in uspela, razloži sogovornica.
S tem so podjetja fintech povzročila revolucijo na trgu posojil in izposojo denarja omogočile širšim množicam. Tudi v Sloveniji določenim skupinam, predvsem mladim, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, banke zavračajo vloge za posojilo. Težave so tudi pri tujih delavcih in posameznikih na začetku podjetniške poti. Na splošno samostojni podjetniki težje dobijo kakršnakoli posojila.
»Ta posojila pa pokrivajo ravno to nišo,« pravi Troha.
Tudi Amazon vstopa na trg posojil peer to peer. Amazon zelo dobro pozna obnašanje podjetji, ki svoje proizvode prodajajo prek njihove platforme, zato jih lahko tudi zelo dobro kreditno ocenjuje. »Njegov vstop na trg spletnih posojil je zato zelo logičen poslovni korak,« pravi Troha.
Toda kako posojilodajalec ve, da mu bo oseba denar vrnila? So krediti v primeru plačilne nesposobnosti kreditojemalca lahko zavarovani?

ulica | Author: Unsplash Unsplash

 

Masovne baze podatkov in strojno učenje

Zavarovanje je odvisno od tipa posojila, nepremičninska so zavarovana hipotekarno, preostali pa običajno nimajo zavarovanja. Za ocenjevanje kreditne sposobnosti se uporabljajo napredni kreditni modeli. »Banke posojila podeljujejo po točno določenih predpisih, ki so običajno sestavljeni iz omejenega števila kriterijev, ki jih mora posojilojemalec izpolnjevati, če hoče dobiti posojilo. Če zgolj enega kriterija ne izpolnjuje, ga banka opredeli kot kreditno nesposobnega. Napredni kreditni modeli pa na podlagi masovnih podatkov in strojnega učenja znajo veliko natančneje predvideti potrošnikovo obnašanje v prihodnosti,« pojasnjuje Troha.
Ti podatki vključujejo 2000 atributov, ki opisujejo obnašanje potrošnika v preteklosti, recimo, kdaj nazadnje ni plačal računov za stanovanje, elektriko, vodo, telefon, koliko kreditnih kartic je imel odprtih v določenem obdobju, koliko porablja na vsaki, ali se ji izdatki povečajo, zakaj se povečujejo, ali je njegov življenjski slog pod zmožnostmi ali nad zmožnostmi, kje dela itd.
S spletnimi finančnimi platformami po Trohovih besedah profilirata obe strani. »Kreditojemalec dobi boljšo obrestno mero in ima manj stroškov z odobritvijo, investitorji oziroma kreditodajalci pa imajo zaradi platforme nižje stroške poslovanja in s tem višje donose, kljub temu da potrošnikom nudijo nižjo obrestno mero. Razlog je ta, da spletne platforme znižajo transakcijske in operativne stroške v primerjavi z bankami.«
Spletne platforme so se pokazale kot zelo učinkovite tudi pri reševanju razvojnih problemov držav tretjega sveta. V Afriki, kjer Colchis Capital tudi deluje, se je trg spletnih posojil in mikro posojil razvil že zelo zgodaj. »Če nekomu v Afriki posodiš 50 dolarjev, iz tega lahko razvije svoj posel,« pravi Troha. Glede na poročilo Cambridge centra za alternativne finance je model financiranja peer to peer tretji največji v Afriki. Med letoma 2014 in 2015 je bilo prek njega izmenjanih 16 milijonov dolarjev. Neko drugo poročilo, ki ga navaja omenjeni center, pa ugotavlja, da je bilo v enem letu v Afriki ustanovljenih 65 startupov, ki so se ukvarjali s posojili, največ v Južni Afriki in Keniji. Razlog je v veliki razdrobljenosti celine in nezaupanju v uradne bančne institucije, lastniki platform pa so v Afriki večinoma tujci. »Hitra rast posojilnega trga peer to peer kaže na to, da bo to s časom verjetno postal dominanten način financiranja v Afriki,« navaja Cambridge center za alternativne finance. To domnevo spodbuja tudi dejstvo, da v Afriki ni enega finančnega centra, ampak je ta razdrobljen na vsaj deset različnih mest.

denar | Author: Pixabay Pixabay

 

Krediti brez jamstva?

Kljub temu da omenjene platforme od leta 2015 obstajajo tudi v Evropi, recimo na Švedskem, v Latviji in Nemčiji, pa širšega zanimanja zanje še ni. »V Evropi se nam takšen način delovanja posojilnega trga zdi nenavaden, še posebej ker določeni krediti nimajo jamstva in so zato toliko bolj tvegani. V ZDA so ljudje vse življenje odvisni od kreditov, najprej si ga izposodijo za izobraževanje, potem za avto, nepremičnino. Zavedajo se, da če ne bodo odplačevali dolgov, ne bodo dobili naslednjega posojila in je to zanje že dovolj dober vzvod, da svoje dolgove odplačujejo.«
Največja ovira v Evropi pa je nezaupanje novim tehnologijam. »Evropejci potrebujejo več časa, da zaupajo novim tehnologijam. V ZDA, kjer je potreba večja in kjer so dovzetni za nove stvari, pa je adopcija veliko hitrejša.«
V Evropi tudi ne poznamo kreditnih agencij, kot jih imajo v ZDA. »Te zbirajo vse podatke o vseh imetnikih davčnih številk na enem mestu in imajo posojilodajalci vsak trenutek možnost na enem mestu preveriti potrošnika in oceniti, ali je kreditno primeren ali ne. »V Evropi smo glede tega kot potrošniki zelo zaščiteni, morda celo preveč in mogoče nam ravno ta zaščita omogoča razvoj in napredek,« se sprašuje.
»Največja podjetja in tehnološko najnaprednejša večinoma prihajajo iz ZDA, v Evropi pa jih lahko naštejemo na prste ene roke. Sprašujem se, zakaj je tako, saj so ljudje pri nas enako pametni,« pravi in doda: »Kot pravijo danes že mnogi po svetu, Evropa žal počasi postaja samo še dobra turistična destinacija.«


Tretje oko: Sašo Polanec, ekonomist in soustanovitelj Repopoola, spletne platforme za stanovanjska posojila
Povečanje moči posojilojemalcev


Internet in na njem ustanovljene platforme so učinkovit način povezovanja kupcev in prodajalcev, saj imajo kupci nižje stroške iskanja v primerjavi s fizičnim iskanjem, obenem pa imajo prodajalci cenejši dostop do kupcev prek različnih iskalnikov (npr. google, yahoo), družbenih omrežij (npr. facebook, twitter, in instagram), različnih aplikacij na mobilnih napravah in kanalih, kot je youtube.
Platforma repopool.eu prav tako poskuša znižati stroške uparjanja kupcev in prodajalcev, obenem pa kupcem, ki se zberejo v skupini ali »bazenu« (angl. pool), zagotavlja višjo tržno moč in boljši pogajalski položaj, kot bi ga imeli sami. Namen platfrome je tako kupcem priskrbeti boljše pogoje nakupa izdelka ali storitve. Platforma bo delovala na več trgih, njeno delovanje pa odpiramo s stanovanjskimi posojili. Konkretno, pri bankah iščemo ponudbe za bazen posojilojemalcev, ki ga bomo odprli v prihodnjih tednih. Sočasno bomo na spletni strani objavljali podrobnejše informacije o objavljenih posojilnih pogojih s spletnih strani bank, kar bo članom skupine v vsakem trenutku omogočalo primerjavo pogojev, pridobljenih v repopool.eu, s trenutnim stanjem na trgu. Banke pa bodo ob sodelovanju s platformo pridobile nižji strošek posredovanja posojil prebivalstvu, ki so relativno nizko tvegane naložbe in trošijo relativno malo kapitala bank. 


Velikost trga se bo podvojila


Od leta 2016 do leta 2022 se bo celotni trg predvidoma povečal za več kot polovico na 460.312 milijonov dolarjev. To je pravzaprav najhitreje rastoči trg znotraj finančne industrije. Trg najbolj spodbuja povečanje povpraševanja po posojilih pri manjših, srednje velikih podjetjih in potrošnikih, ki jim banke po zadnji finančni krizi leta 2008 ne posojajo več denarja, ugotavlja Allied Market research.

Komentarji
Komentirajte

Za komentiranje se je potrebno prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, se lahko hitro in enostavno registrirate. Po registraciji se lahko vključite v razpravo.