Prodaj maja in se vrni novembra

Na finančnih trgih se pojavlja več koledarskih anomalij, ki jih vlagatelji uporabljajo v svojih trgovalnih strategijah. Ne glede na razlike v donosnostih med posameznimi obdobji je smiselno upoštevati stanje na trgih in se manj zanašati na zgodovinske podatke.
Fotografija:
Odpri galerijo

V prihodnje mesece raje izkoristite za ponovni pregled obstoječega portfelja, sami ali s finančnim svetovalcem. Vlagatelji, ki se odločajo za varčevanje v vzajemnih skladih v različnih obdobjih, uporabljajo različne trgovalne strategije. Še vedno sta največkrat uporabljeni strategiji enkratnega nakupa (ang. »buyandhold«) in mesečnega varčevanja (ang. »dollarcostaveraging«). Obstajajo pa tudi vlagatelji, ki so aktivnejši in pri varčevanju poskušajo s strategijo čakanja na pravi trenutek za vstop in izstop (ang. »market timingstrategy«) izkoriščati koledarske anomalije.

Kaj so koledarske anomalije?

Na finančnih trgih se pojavlja več koledarskih anomalij, ki jih vlagatelji uporabljajo v svojih trgovalnih strategijah. Koledarske anomalije pomenijo večje donose v določenih obdobjih v trgovalnem letu, mesecu ali tednu.

Koledarske anomalije so januarski efekt, učinek halloweena, učinek dneva v tednu, učinek prehoda v nov mesec itd.

Med koledarske anomalije sodijo januarski efekt, učinek halloweena, učinek dneva v tednu, učinek prehoda v nov mesec itd. Takšne anomalije večkrat uporabljajo vlagatelji, ki neposredno trgujejo z delnicami, vlagatelji v vzajemnih skladih pa teh strategij ne uporabljajo pogosto.

Med pomembnejšo koledarsko anomalijo, ki se uporablja v trgovalnih strategijah v poletnih mesecih, sodi učinek halloweena. To je znan borzni rek, ki pravi, da prodaj maja in se vrni novembra. Takšna strategija se je v preteklosti izkazala za dolgoročno učinkovito strategijo, še posebno takrat, ko so finančni trgi od oktobra do maja nadpovprečno rasli.

Portfelj lahko zavarujete na več načinov

Ne glede na razliko v donosnostih med zimskimi in poletnimi meseci je pred odločitvijo o umiku iz naložbe smiselno upoštevati predvsem stanje na finančnih trgih in se manj zanašati na zgodovinske podatke. Če bi, na primer, to strategijo uporabili med okrevanjem po krizi, ne bi bili deležni velikega dela rasti, ki smo ji bili prav v tem obdobju priča.

...
...

Zaradi trenutnega dogajanja na finančnih trgih in pričakovanj za naprej vlagateljem v prihodnjih mesecih svetujemo nekoliko več previdnosti. Stanje na razbitih trgih je zdaj sicer stabilno, kakor je stabilna tudi gospodarska slika, smo bili v preteklih mesecih priča zelo močni rasti delniških tečajev in bi v prihodnjih mesecih lahko doživeli konsolidacijo le-teh. Najslabše, kar lahko storite, je to, da pretiravate!

Dejstvo je, da nihče ne ve, kdaj bo korekcija. Čeprav je po navadi celo pozitivna, saj pokaže, da je trg še vedno zdrav, ter ponudi dobro nakupno priložnost. Korekcija je nekaj, čemur se vlagatelji ne moremo izogniti. Ostane nam samo to, da jo pričakujemo in se na to ustrezno pripravimo. Ker obdobje borznega bika traja že dobrih sedem let, se vse več vlagateljev sprašuje, kako se je treba zavarovati pred morebitno spremembo trenda. Odgovor je: Ne tako, kot mislite zdaj! Največja napaka vlagateljev je, da poskušajo predvideti gibanje trga. Raziskave kažejo, da anualizirana donosnost trga (oziroma indeksa S & P 500) v zadnjih 30 letih znaša okoli enajst odstotkov. V istem času je bila povprečna letna donosnost vlagateljev približno štiriodstotna. Razliko v donosnosti je mogoče pripisati vlagateljem samim.

Raziskava na področju vedenjskih financ, objavljena leta 1998, je pokazala, da ima posamezni vlagatelj več kot 50-odstotno možnost, da bo prodal boljšo delnico ali sklad. Hkrati pa se v večini primerov izkaže, da se te enote, ki jih je vlagatelj prodal, v naslednjem obdobju izkažejo za donosnejše od trga; enote, ki jih vlagatelj obdrži, pa za manj donosne od trga. To je preprosta psihologija vlaganja, ko se vlagatelji po eni strani do zadnjega izogibajo realizaciji izgub, po drugi pa vstopajo na trg po daljšem obdobju rasti. Upoštevati bi morali preprosto pravilo: manj se poglabljate v podrobnosti, manj je možnosti, da boste storili napako.

S podobnimi problemi se spopadajo vsi – od vlagateljev začetnikov do strokovnjakov –, ki vsak dan trgujejo na kapitalskih trgih. Tudi upravljavci, pravi raziskava, se spopadajo s podobnim razmišljanjem. Iz raziskave je razvidno, da upravljavci, ki se poskušajo znebiti nedonosnih delnic, povprečno dosegajo za štiri odstotne točke slabši anualizirani rezultat kot tisti, ki brez težav prodajo naložbo, ki prinaša izgubo. Tako je tudi izbira pravega upravljavca dobra poteza, ki se vam v prihodnje lahko obrestuje.

Kako se pripraviti?

Najpomembnejše pravilo je: ne sprašujte se, kam gre trg, ampak kdaj boste potrebovali sredstva. skladno s tem tudi investirajte.

Popolno zavarovanje pred padci tečajev ne obstaja. Je pa te padce na različne načine mogoče omejiti. Ali boste to počeli s povečanjem pozicij v defenzivnih sektorjih, ali z nakupi manj tveganih vrednostih papirjev, ali pa celo z dodajanjem alternativnih naložb, ki niso korelirane z gibanjem trga, je odvisno od vas samih ter vašega profila tveganja. Svoj portfelj seveda lahko prilagajate tudi sami. Zapomniti pa si morate najpomembnejše pravilo: Ne sprašujte se, kam gre trg, ampak kdaj boste potrebovali sredstva. Skladno s tem tudi investirajte. Bolj je oddaljen konec varčevanja, več sredstev lahko investirate v bolj tvegane naložbe. In nasprotno. Ne pozabite dejstva, da so padci na delniških trgih pozitivni za dolgoročne vlagatelje, ki te padce izkoristijo za poceni nakupe.

Najboljše, kar lahko storite, je to, da si priskrbite drugo mnenje. 

Myhajlo Todurov, gostujoče pero

Več iz rubrike